Usposabljanja zaposlenih

Undefined

Delavnica - sodelovanje s projektom EMEE

Slovenski etnografski muzej
torek, 16. september 2014

Slovenski etnografski muzej je v sklopu evropskega projekta "Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam" sodeloval s partnerskim projektom EMEE (Eurovision Museums Exhibiting Europe) in testiral njihovo delavnico na temo, kako uporabljati scenografske elemente za učinkovito predstavitev ali prenos muzejskih zgodb. Delavnica je namenjena spodbujanju ustvarjalnosti udeležencev in je izzvala številne dobre ideje v smeri večje dostopnosti muzejskih vsebin.

Več o projektu EMEE.
Slovenski partner projekta EMEE je Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Foto: Katarina Kogoj in Urška Purg

Obisk Pokrajinskega muzeja Celje in Muzeja novejše zgodovine Celje

Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje
Četrtek, 26. junij 2014

V okviru 2. sklopa projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam (vsebinski in organizacijski model dostopnosti ranljivih družbenih skupin) je za zaposlene na projektu predviden tudi obisk drugih slovenskih muzejev z namenom spoznavanja izvajanja varstva kulturne dediščine na celotnem slovenskem ozemlju in pridobivanje novih izkušenj. Pokrajinski muzej Celje je predstavila mag. Rolanda Fugger Germadnik, muzejska svetnica (vodja oddelka za zgodovino, etnologijo, industrijsko oblikovanje in dokumentacijo), njegovo delovanje in področje muzeja ter dislocirane enote, ki so v pristojnosti upravljanja muzeja (tudi tiste izven Celja). Muzej pokriva kulturno dediščino Celja in celjske regije za obdobje od prazgodovine do 1. svetovne vojne. Popeljala skozi nekatere do stalnih razstav: Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski (obe razstavi sta v Knežjem dvorcu), Kulturnozgodovinsko zbirko in Od gotike do historizma  po korakih (razstavi sta v Stari grofiji). Slednji dve razstavi sta bili za projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam še posebej zanimivi, saj sta namenjeni obiskovalcem z okvaro vida. Razstavo dopolnjujejo tudi posamezne kopije muzejskih predmetov, na nekaterih segmentih pa so za možnost dotikanja predmetov razstavljeni kar originali muzejskih predmetov. Izbor posameznih muzejskih predmetov so pripravili kustosi muzeja, in sicer so želeli vsako obdobje (od gotike do historicizma) predstaviti z najznačilnejšim predmetom, ki ga imajo v zbirki. Na ta način tudi ljudem z okvaro vida približati in predstaviti posebnosti posameznih obdobij. Kopije so izdelovali v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje, zavodom Racio Social, Geodetskim inštitutom Slovenije in posamezniki (Tjaša Krivec, Agnieszka Rovšnik, Roman Brvar in drugi). Posebno pozornost muzej posveča tudi izdelavi oz. približanju portretov pomembnih zgodovinskih osebnosti, saj je za izdelavo le-tega potrebna različna tehnika. Poleg občutka globine je potrebno paziti na teksturo kože, las in način, kako to približati osebam z motnjami vida. V Pokrajinskem muzeju Celje so želeli slepim in slabovidnim obiskovalcem približati tudi njihovo največjo značilnost, renesančno poslikan celjski strop, ki krasi Staro grofijo. Izdelana je maketa celjskega stropa, hkrati pa so na voljo tudi posamezni elementi poslikav, tiskani na mikrokapsulen način, da se narisano izboči in je risbo možno otipati. Vsak segment takšnih risb ima tudi dodatne legende v brajici. Poleg tega pa je slepim in slabovidnim osebam na voljo tudi katalog z opisom vseh kopij in originalov, postavljenih na razstavi, v brajici.

Muzej novejše zgodovine Celje, ki pokriva področje premične kulturne dediščine s področja novejše nacionalne in regionalne zgodovine ter etnologije s sodobnostjo in aktualnostjo (od začetka 20. stoletja dalje). Ga. Helena Vogelsang, višja muzejska sodelavka, je predstavila stalno razstavo Živeti v Celju, Otroški muzej Hermanov brlog in zobozdravstveno zbirko, na dislocirani enoti pa še fotografski atelje Josipa Pelikana. Posebej zanimiv del razstave Živeti v Celju je obrtniška ulica, ki obiskovalcem omogoča spoznanje z obrtnimi mojstri (frizer, klobučar, modistka ipd.), ki so imeli svoje delavnice v Celju. Obiskovalcem se na ta način približa posamezne že pozabljene obrtniške poklice, saj mojstri v muzeju tudi prikažejo dela, ki so jih nekoč opravljali. Otroški muzej je edini predstavnik tovrstnih muzejev v Sloveniji, ki otrokom skozi igro in ustvarjalnost predstavlja kulturno dediščino otrok in njihov razvoj skozi zgodovino ter jim omogoča tudi spoznavanje in razumevanje sveta. Poseben del otroškega muzeja je tudi tako imenovana Otroška pisarna, ki deluje kot Unicef-ova Varna točka. Za fotografski atelje so v muzeju uredili tudi vodiče v znakovnem jeziku, tako da je atelje dostopen tudi gluhim in naglušnim osebam.

Strokovna ekskurzija nam je omogočila vpogled v delovanje posameznih muzejev v Sloveniji in predstavitev dobrih praks, predvsem z vidika priprave in prikazovanja vsebin, da so le-te dostopne različnim skupinam obiskovalcev.

 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Ogled sodelujočih muzejev

Zagotavljanje najširše dostopnosti do kulturne dediščine je eden izmed temeljnih ciljev nacionalne in evropske kulturne politike, česar se zaveda tudi Slovenski etnografski muzej, zato načrtno skrbi za dostopnost programskih vsebin najširšim javnostim. Z željo po vključevanju pripadnikov ranljivih družbenih skupin v muzejsko delo ter na pobudo Ministrstva za kulturo RS razvijajo projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve Kulturna in socialna vključenost. 

V projektu sodelujejo tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski gledališki inštitut (nekdanji Slovenski gledališki muzej) in Tehniški muzej Slovenije

Projektna skupina je obiskala sodelujoče muzeje in se seznanila s strokovnim delom muzejskih delavcev in potekom muzejskega dela.
Vloga sodelujočih muzejev v projektu:
Aktivno usposabljanje in vključevanje oseb iz ranljivih skupin v muzejsko delo, da le-ti postanejo tudi deležniki v procesu strokovnega izvajanja nalog muzejske javne službe (kustos, kustos pedagog, kustos dokumentalist, kustos bibliotekar);
- Usposobljeni kadri bodo pridobili znanje in izkušnje tudi za samozaposlitev na področju varstva kulturne dediščine in kulture v najširšem pomenu besede.

 

Pogovor z dr. Kajo Širok, direktorico Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS).spoznavanje dela v dokumentaciji - fototeki (MNZS)spoznavanje dela v dokumentaciji - fototeki (MNZS)predstavitev pedagoškega dela v Narodni galeriji (NG)primer pedagoškega dela s pomočjo čutil (tip) (NG)primer pedagoškega dela s pomočjo čutil (tip) v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS)primer pedagoškega dela s pomočjo čutil (tip) v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS)primer pedagoškega dela s pomočjo čutil (tip) v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS)interaktivna igrica za obiskovalce v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS)primer pedagoškega dela s pomočjo čutil (tip) v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS)predstavitev pedagoškega dela (PMS)predstavitev pedagoškega dela (PMS)predstavitev pedagoškega dela (PMS)predstavitev pedagoškega dela v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO)predstavitev pedagoškega dela v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO)pedagoško delo vključuje sodelovanje vseh obiskovalcev (tudi skozi igro) (MAO)pedagoško delo vključuje sodelovanje vseh obiskovalcev (tudi skozi igro) (MAO)ogled arheoloških izkopanin Mestnega muzeja Ljubljana (MM)ogled arheoloških izkopanin Mestnega muzeja Ljubljana (MM)

Interno usposabljanje zaposlenih v okviru projekta

Slovenski etnografski muzej
med 4. in 11. decembrom 2013

V okviru projekta je potrebno novo zaposlene izobraziti in usposobiti za delo z ranljivimi skupinami, čemur so bila namenjena predavanja, ki so jih izvedli strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami za delo z ranljivimi skupinami. Med  drugim so jim bila podana znanja, smernice in načini, kako ustrezno pripraviti pedagoške programe, s katerimi ovirami se dnevno srečujejo ter predvsem, kakšen pristop izbrati.

Predavatelji, ki so jih gostili imajo dolgoletne izkušnje na področju dela z ranljivmi skupinami:
- dr. Aksinija Kermauner: tiflopedagoginja, pisateljica, aktivno sodeluje pri pripravi programov s področja inkluzivne pedagogike in metod dela s slepimi;
- mag. Katja Sudec: samostojna kulturna delavka, deluje na področju pedogoškega dela v kulturi, kuriranje razstav;
- Petra Rezar: aktivno soustvarja prostor za razvoj in (so)delovanje gluhih (Društvo učiteljev gluhih Slovenije);
- Mija Pungeršič: v okviru Zavoda OdtiZ aktivno sodeluje na področju vključevanja mladih z manj priložnostmi in s plesno-gledališko umetnostjo;
- Marja Koren: v okviru Zavoda OdtiZ ustvarja stičišče priložnosti in sodeluje v projektih za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo ter njegov osebni, socialni in karierni razvoj. 

Na koncu se je sodelujočim predstavilo še razstavo Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.

 

S posebnimi očali, ki prikažejo okvaro vida, so se soočali s težavami pri branju.Mija Pungeršič in Marja KorenDr. Aksinija Kermauner - prikaz okvare vida s posebnimi očali.Dr. Aksinija Kermauner - prikaz okvare vida s posebnimi očali.Izvajalce se je popeljalo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.