Vzpostavitev dostopnosti

Undefined

1. muzejska čajanka v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana (Časovna kapsula, EuroVision Lab)
sreda, 4. november 2015, ob 17. uri

Včeraj smo v prijetni družbi začeli s prvim sklopom Muzejskih čajank, katerih skupni imenovalec je družbena odgovornost muzejev. Čajanke so se odvijale v zapeljivem okolju razstave Časovna kapsula, ki so jo v okviru EuroVision Lab.a ustvarili mladi v sodelovanju s kustosi iz različnih slovenskih muzejev.

Na prvi čajanki smo gostili zgodovinarja, ustvarjalca in profesorja dr. Karla Stockerja, restavratorko in oblikovalko Eriko Thümmel iz Gradca ter dekana ALUO Boštjana Botasa Kendo in direktorico Muzeja novejše zgodovine Slovenije, dr. Kajo Širok. Čajanko je povezovala simpatična Urška Purg. Pogovarjali smo se o učinkovitem podajanju informacij in sporočil na muzejskih razstavah ter participatornih pristopih v muzejih, s poudarkom na vključevanju mladih oblikovalcev v pripravo muzejskih razstav.

Več o čajankah si lahko preberete na spletni strani: http://www.muzej-nz.si/sl/news.php?id_news=301

Čajanke so organizirane v sklopu projektov
EMEE http://www.museums-exhibiting-europe.de/
Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam http://www.dostopnost.eu/

Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije Foto: Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Izvedba programa Kako ščipajo raki? v Prirodoslovnem muzeju Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana
četrtek, 24. september 2015, ob 18. uri

 

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam sta Katarina Fuchs, zaposlena na projektu in Rok Gašparič, avtor vitrine četrtletja, pripravila spremljajoč pedagoški program z naslovom Kako ščipajo raki?, prilagojen slepim in slabovidnim.

Delavnica je bila osnovana v dveh delih. Rok je na začetku predstavil fosilne rake na območju Slovenije in naredil uvod v praktični del delavnice z osnovnimi informacijami o rakih, prehranjevanju, kleščah in raznolikosti tako rakov kot njihovih klešč. V praktičnem delu so udeleženci preizkušali različno ščipanje, drobljenje, rezanje, prijemanje, nabadanje, tolčenje posameznih klešč in se izmenično preizkušali pri vsakem poizkusu oziroma ponazoritvi. Kot didaktični pripomoček jih je spremljalo slikovno gradivo posameznih klešč na kartončkih, ki so jih morali povezati s posameznim poizkusom. Za slepe so bile pripravljene tipne slike s poudarjenimi konturami glavnih značilnosti posameznih klešč.

Udeležilo se je je vsega skupaj 15 udeležencev, od tega dva odrasla slepa udeleženca. Bili so otroci starosti med 5 in 12 let s starši ali brez.

Foto: Matija KrižnarFoto: Matija KrižnarFoto: Matija KrižnarFoto: Matija KrižnarFoto: Matija KrižnarFoto: Matija KrižnarFoto: Matija Križnar

Izvedba vodstev z delavnico na razstavi Rojstvo: Izkušnje Rominj v Pomurskem muzeju Murska Sobota

Pomurski muzej Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota
torek, 22. september 2015

V torek, 22. septembra 2015, so na razstavi Rojstvo: Izkušnje Rominj, ki je gostovala v Pomurskem muzeju Murska Sobota, organizirali vodstva z delavnico. Izvedli sta jih Melisa Baranja, soustvarjalka razstave Rojstvo: Izkušnje Rominj, in Tina Palaić, vodja projekta sodelovanja z Rominjami. Na vsakem vodstvu sta izpostavili različne teme. Prvega so se udeležili tudi Romi in Rominje, zato so več pozornosti posvetili razpravi o ustreznosti poimenovanja Rom/Cigan, vprašanjih izobraževanja, zaposlovanja in bivanjskih razmer Romov, razlikam med romskimi skupnostmi v Sloveniji, udeleženci pa so predstavili tudi svoje izkušnje z diskriminacijo. Drugega vodstva so se v spremstvu profesorice zgodovine udeležile gimnazijke iz Gimnazije Murska Sobota, ki so se najbolj vživele v delavnico gledališča zatiranih. Tretje vodstvo pa je bilo namenjeno razpravi o dostopu do zdravstvenih storitev v reproduktivnem obdobju. Z udeleženci smo razmišljali o možnih rešitvah predstavljenih ovir.

 

Foto: Mateja Huber, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Mateja Huber, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Mateja Huber, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Mateja Huber, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Mateja Huber, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Mateja Huber, Pomurski muzej Murska SobotaFoto:Tomislav Vrečič, Pomurski muzej Murska Sobota

Odprtje razstave Rojstvo: izkušnje Rominj v Pomurskem muzeju Murska Sobota

Pomurski muzej Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota
četrtek, 20. avgusta 2015, ob 18. uri

V četrtek, 20. avgusta 2015, so v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprli razstavo Rojstvo: Izkušnje Rominj. Gre za prvo gostovanje razstave, ki so jo v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam pripravili v sodelovanju z Rominjami. Na odprtju v Pomurskem muzeju je zbrane obiskovalce pozdravila direktorica muzeja Metka Fujs, projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam in sodelovanje z Rominjami je predstavila Tina Palaić, svojo izkušnjo s sodelovanjem v projektu pa je podelila tudi soustvarjalka razstave Melisa Baranja.
Razstavo je odprl g. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije.

 

Foto: Tomislav Vrečič, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Tomislav Vrečič, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Tomislav Vrečič, Pomurski muzej Murska SobotaFoto: Tomislav Vrečič, Pomurski muzej Murska Sobota

Odprtje knjižnice v Tehniškem muzeju Slovenije

Tehniški muzej Slovenije, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
sreda, 10. junij 2015

V Tehniškem muzeju Slovenije je Jana Kostelec, bibliotekarka in kustodinja dokumentalistka na usposabljanju, zaposlena v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, uredila novo knjižnico. Tehniški muzej Slovenije je v letošnjem letu svoje prostore pridobil na novi lokaciji na Tržaški cesti, tako da je bilo potrebno vso prenešeno gradivo urediti in vpisati v evidenčno bazo.

 

Foto: Martina OrehovecFoto: Martina OrehovecFoto: Martina OrehovecFoto: Martina OrehovecFoto: Martina OrehovecFoto: Martina OrehovecFoto: Martina OrehovecFoto: Urša VodopivecFoto: Martina OrehovecFoto: Urša VodopivecFoto: Urša VodopivecFoto: Urša VodopivecFoto: Urša Vodopivec

Udeleženci projekta SignArt obiskali SEM

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
četrtek, 11. junij 2015

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana sodeluje v projektu Sign Art (Erasmus+) in je junija gostil projektne partnerje. Glede na ciljno skupino gluhih in naglušnih iz različnih evropskih držav (Turčije, Italije, Litve in Slovenije) je bilo pomembno, da program ni obtežen z govorom, temveč temelji na vizualnih sporočilih in ustvarjanju.
V Slovenskem etnografskem muzeju sta jih Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal, zaposelna v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam povedla po stalni razstavi Med naravo in kulturo, dokumentacijo pa jim je razkazal Miha špiček. Srečanje se je končalo z delavnico, na kateri so si lahko udeleženci izdelali vsak svojo panjsko končnico.

Udeležence projekta SignArt sta v SEMu sprejela Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.Udeležence projekta SignArt sta v SEMu sprejela Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.Udeležence projekta SignArt sta v SEMu sprejela Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.Udeležence projekta SignArt sta v SEMu sprejela Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.Oddelek za dokumentacijo jim je razkazal Miha Špiček, kustos dokumentalist v SEM.Po razstavi Med naravo in kulturo sta jih popeljala Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.Po razstavi Med naravo in kulturo sta jih popeljala Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.Srečanje se je zaključilo z delavnico, na kateri so si lahko udeleženci izdelali svoje panjske končnice.Srečanje se je zaključilo z delavnico, na kateri so si lahko udeleženci izdelali svoje panjske končnice.Srečanje se je zaključilo z delavnico, na kateri so si lahko udeleženci izdelali svoje panjske končnice.Srečanje se je zaključilo z delavnico, na kateri so si lahko udeleženci izdelali svoje panjske končnice.

Gledališče na dotik (9. junij 2015)

Slovenski gledališki inšitut, Mestni trg 17, Ljubljana
torek, 9. junij 2015

Program Gledališče na dotik je veččutno vodstvo, ki se izvaja na stalni razstavi gledališkega muzeja v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Udeležencem približa zgodovino gledališča na Slovenskem, zlasti razvoja prostorov, s pomočjo različnih otipljivih predmetov in drugih elementov, ki nagovarjajo čute in sprožijo asociacije.

V torek, 9. junija 2015, so se člani Društva gluhoslepih DLAN udeležili enournega vodstva. Tolmačka za slovenski znakovni jezik je poskrbela za razumevanje govorjenega besedila, medtem ko sta dve gluhi udeleženki tolmačili še dvema gluhoslepima osebama. Strnjena vsebina je bila tako predstavljena, da tolmačem jezikovno ni povzročala preveč težav zaradi strokovne terminologije.

Poudarek je bil seveda na številnih otipljivih pripomočkih, ki so bili večinoma izdelani za ta program: model grškega amfiteatra, dve grški maski, model potujočega odra, tipni sliki Škofjeloškega pasijona, prenosni oder, baročna odra z vrtljivimi periakti in vrtljivimi valovi, zgodovinski gledališki reflektor z zrcali in svečo, model Stanovskega gledališča, ročni lutki, gostilniška miza z vinom in časopisom ter model in tloris Deželnega gledališča.
Udeleženci so vsebinam pozorno sledili in zlasti gluhoslepa sta otipljive predmete zelo natančno raziskala. Po vodstvu se je razvil še živahen pogovor o predstavljenih temah.

Foto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan Jenko

Obleka naredi človeka (SLOGI, 11. junij 2015)

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Ljubljana
četrtek, 11. junij 2015

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam je Sandra Jenko, kustosinja pedagoginja v Slovenskem gledališkem inštitutu, zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju, pripravila gledališko delavnico Obleka naredi človeka. Program je nastal na povpraševanje Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki sodeluje v projektu Sign Art (Erasmus+) in junija gosti projektne partnerje. Osrednja tema enotedenskega srečanja v Ljubljani je gledališče. Posledično so želeli v gledališkem muzeju čim bolj aktivno, kreativno in seveda gledališko delavnico.

Glede na ciljno skupino gluhih in naglušnih iz različnih evropskih držav (Turčije, Italije, Litve in Slovenije) je bilo pomembno, da program ni obtežen z govorom, temveč temelji na vizualnih sporočilih in ustvarjanju. Po dogovoru je Sandra oblikovala delavnico, ki se osredotoča na gledališki kostum, njegov razvoj tekom zgodovine, njegovo nastajanje od ideje do šivanja, predvsem pa na njegovo uporabo v gledališču. Kostum namreč ni nič drugega kot kos oblačila, če ga z igro ne oživiš. Zaradi multinacionalnosti je delavnica potekala v angleškem jeziku s štirimi tolmači za znakovni jezik. Udeležilo se jo je 40 dijakov in spremljevalcev.

Kot uvod so si ogledali stalno razstavo gledališkega muzeja s poudarkom na kostumografiji. Po krajšem vodstvu pa se preselili v dvorano in si ogledali nekaj primerov kostumskih skic in slik, ki so predstavili, kaj vse lahko s kostumom izražaš. Sledila je preobrazba in igra v kostumu. Udeleženci so imeli na voljo nekaj oblačil in dodatkov, s katerimi niso spremenili samo svojo zunanjost, temveč tudi svojo notranjost. Rezultat je bilo zelo živahno preizkušanje igralskih veščin. Kostumi so bili uporabljeni na zelo različne in domiselne načine.

Še en korak dlje so šli v drugem delu delavnice, ko so udeleženci po skupinah izdelali kostume za enega ali več oseb iz različnih odpadnih materialov (časopisi, vrečke, ostanki blaga, trakovi itd.). Poleg tega so imeli nalogo, da si izmislijo ustrezno predstavitev kostuma, da bomo gledalci razumeli, kaj predstavlja. Nastali so številni kostumi in štiri domiselne predstavitve, od humorističnega skeča do šamanskega obreda. Udeleženci so bili z delavnico več kot zadovoljni in bodo odnesli nekaj novega znanja ter zamisli za njihov naslednji gledališki projekt.

Program Obleka naredi človeka v SLOGI.Program Obleka naredi človeka v SLOGI.Foto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan Jenko

Jeziki gledališča (SLOGI, 20. junij 2015)

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Ljubljana
sobota, 20. junij 2015

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam se v Slovenskem gledališkem inštitutu usposablja Melanie Likar, gluha študentka fotografije, za delo z obiskovalci. Cilj njenega usposabljanja je med drugim, da se pripravi na vodenje po stalni razstavi v znakovnem jeziku, torej kot gluhi vodič, ki pozna specifiko občinstva, za katerega pripravlja predstavitev.
V preteklih mesecih je osvojila gledališko zgodovino, vsebino razstave in strokovno terminologijo ter se seznanila s programom Jeziki gledališča, ki ga je v okviru svojega usposabljanja v Slovenskem gledliškem inštitutu pripravila Sandra Jenko, kustosinja pedagoginja, zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju. Interaktivno vodstvo predstavlja sistem gledaliških izraznih sredstev in je namenjeno tudi osebam z okvaro sluha.
Melanie Likar je jezikovno poenostavila vodstvo in izbrala vsebine, ki so se ji zdele za obiskovalce zanimive in jih bo lahko predstavila. Zaradi velikega števila imen in strokovnih izrazov, ki so gluhemu občinstvu tuji, je kot dopolnitev k vodstvu pripravila kartice z napisi kot so »Škofjeloški pasijon« ali »Kathakali«. Poleg tega je v vodstvo vključila gradivo, ki je bilo v uporabi že pri predhodnih izvedbah tega programa, kot na primer slike z mimikami.

Na Poletno muzejsko noč v soboto, 20. junija 2015, je bila pilotna izvedba vodstva Jeziki gledališča v znakovnem jeziku. Udeležilo se ga je 6 obiskovalcev, med njimi tudi gluhi. Melanie Likar je vodstvo izvedla v znakovnem jeziku in hkrati govorila, da so ji lahko sledili tudi slišeči. Predstavila je med drugim verske in tujejezične začetke gledališča pri nas, značilnosti baročnega obdobja ter razvoj slovenskega gledališča. Ob tem je kot jezike gledališča predstavila naslednja izrazna sredstva in njihovo sporočilnost: govorico telesa, sceno, svetlobo in barve, kostum in videz igralca ter odrski jezik. Pomagala sem ji s prikazovanjem slikovnega gradiva in kartic z besedami ter ji bila ves čas na voljo v primeru, da bi imela kakšno vprašanje. Vodstvo je bilo uspešno izvedeno, udeleženci so pri ustvarjalnih aktivnostih z veseljem sodelovali in pokazali zanimanje za predstavljene vsebine.

Poleg tega je Sandra Jenko v okviru Poletne muzejske noči obiskovalcem gledališkega muzeja predstavila projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Na stojnici je bilo predstavljeno promocijsko gradivo (zgibanka projekta, majice in bloki), ki so ga lahko obiskovalci pridobili z izpolnitvijo določenih nalog, ki so služile spoznavanju muzeja in projekta. Med drugim so lahko poskušali z otipom prepoznavati slike pročelij gledališč, s čim so se seznanili z možnostmi predstavitve kulturne dediščine osebam z okvaro vida.

Foto: Mihael ČepeljnikFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan JenkoFoto: Boštjan Jenko

Izvedba delavnic Doživetje Škofjeloškega pasijona v Sokolskem domu v Škofju Loki

Sokolski dom Škofja Loka, Mestni trg 16-17, Škofja Loka
nedelja, 12. april 2015
torek, 14. april 2015

V času uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2015 je bila taktilna maketa, ki je bila izdelana za stalno razstavo gledališkega muzeja v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam (avtorica: Barbara Bertalanič Domiter), postavljena v Mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. Na tem razstavnem prostoru je Sandra Jenko, kustosinja pedagoginja v Slovenskem gledališkem inštitutu, zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju, kot spremljevalni program k predstavam izvajala delavnico Doživetje Škofjeloškega pasijona.
Organizatorji Škofjeloškega pasijona so predvideli dva termina, na katera je bila predstava na prizorišču D prilagojena senzorno oviranim obiskovalcem. Slepim in slabovidnim obiskovalcem so nudili avdio deskripcijo v živo, gluhim in naglušnim obiskovalcem pa tolmača v znakovnem jeziku, podnapise ter indukcijske zanke. Te je organizatorjem posodil Slovenski etnografski muzej.

Eden teh prilagojenih terminov je bil v nedeljo, 12. aprila 2015. Pred predstavo so obiskovalcem nudili možnost udeležbe na delavnici Doživetje Škofjeloškega pasijona kot priprava na ogled uprizoritve. Delavnice se je udeležilo 9 obiskovalcev, od tega ena slepa in več slabovidnih oseb. Za Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, je bila delavnica izvedena po obisku predstave, in sicer v torek, 14. aprila 2015. Udeležilo se je je 19 obiskovalcev, od tega 5 slepih in 6 slabovidnih oseb.

S pomočjo tipne makete in ostalih pripomočkov (tipna različica slike Borisa Kobeta »Škofjeloški pasijon«, besedilo Škofjeloškega pasijona v brajici, model prenosnega odra iz lesa, tipna slika okostnjaka, dva venčka, ki predstavljata krono iz trnja, ter usnjeni pas, s katerim se poustvarja zvok bičanja) so udeleženci spoznali zgodovino, tradicijo, pomen, vsebino in podobo Škofjeloškega pasijona. Po besedah udeležencev sta tipna maketa in delavnica veliko pripomogli k lažjemu razumevanju in vizualiziranju pasijona.

Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.Foto: Arhiv SLOGI.

Pages