Vzpostavitev dostopnosti

Undefined

Status Rominj v Sloveniji (seminar)

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Ljubljana (dvorana, upravna hiša SEM, 2. nadstropje)
torek, 21. april 2015, ob 12.00

V Slovenskem etnografskem muzeju smo v torek, 21. aprila 2015, v sodelovanju z društvom Terne Roma – Mladi Romi iz Maribora organizirali seminar Status Rominj v Sloveniji. Gre za drugi seminar društva Terne Roma – Mladi Romi na to temo, ki je tokrat potekal v muzeju v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Seminar je bil namenjen spodbujanju Rominj k aktivnemu vključevanju v prepoznavanje, analiziranje in reševanje problematik romske skupnosti. Med njimi je tudi nesorazmerno vključevanje Rominj v širšo družbo na nacionalni in mednarodni ravni. O statusu in položaju Rominj je pomembno govoriti zato, ker so Rominje dvojno diskriminirane: tako v svoji kot v večinski skupnosti, prav tako pa prepoznavamo diskriminacijo na podlagi intersekcije – gre za neenako obravnavo osebe, ki izhaja hkrati iz spola in etnične pripadnosti. Rominje tradicionalni vzorci vežejo na družinsko življenje, običajno so slabše izobražene in zaposlene v manjšem deležu kot moški, posledično imajo tudi slabši dostop do socialnih in zdravstvenih storitev.

O omenjeni problematiki je spregovorilo več govork:
- Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti Republike Slovenije;
- Sonja Horvat, upokojena, prej zaposlena v javni upravi;
- Jasmina Ahmetaj, predsednica društva Terne Roma;
- Lilica Majer, romska pomočnica v osnovni šoli;
- Mojca Ulaga, skrbnica programa APZ Javna dela na Zavodu za zaposlovanje RS;
- Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Krško;
- Patricija Pavlič, direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje.

Seminar se je zaključil s pozitivno pobudo vzpostavitve prostovoljne in neformalne platforme (preko e-maila in Facebooka), ki bi služila deljenju informacij, nudenju pomoči in nasvetov, predvsem pa povezovanju in sodelovanju med Rominjami iz različnih regij.

O seminarju so poročali v oddaji Amare Droma (od 50:40 naprej): http://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174332769.

Foto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure Rus

Delavnica izdelovanja panjskih končnic z dijaki Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
sreda, 22. april 2015

V sredo, 22. aprila, so Slovenski etnografski muzej v okviru projektnih dni obiskali dijaki Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. S Sonjo Kogej Rus in Andrejem Tomazinom so si ogledali restavratorske delavnice ter stalno razstavo Med naravo in kulturo. Dijaki so dediščino spoznali tudi v praksi, saj so se udeležili delavnice poslikavanja panjskih končnic.

 

Foto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema Lukan

Kamen Dostopnosti na obisku pri otrocih na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana

Zavod za slepo in slabovidno mladino, Langusova ulica 8, Ljubljana
torek, 21. april 2015

V okviru projekta »Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam« so zaposleni na omenjenem projektu v torek, 21. aprila 2015, na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana izvajali gostujoči program »Kamen dostopnosti na obisku«. Program so izvajali Katarina Fuchs, Barbara Kotnik, Tanja Milharčič, Andrej Tomazin in Katarina Nahtigal.

Kamen dostopnosti je skupino osmih osnovnošolskih otrok Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana najprej pozdravil in povedal, da prihaja iz Slovenskega etnografskega muzeja. Sledila je medsebojna predstavitev izvajalcev programa in otrok, ki so nato prisluhnili pripovedovanju slovenske ljudske pravljice Hvaležni medved ob glasbeni spremljavi. Po pravljici so otroci spoznavali izbrane muzejske predmete iz Narodne galerije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, ki so jih lahko otipali in preizkušali ter se tako seznanjali s kulturno dediščino, ki jo hranijo muzeji. Nato so razdeljeni v dve skupini sestavili taktilno sestavljanko zibelke iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki je prilagojena za slepe in slabovidne ter izdelali vsak svojo zibelko iz kartona.

Foto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak IsteničFoto: Saša Poljak Istenič

Primeri dobrih praks dostopnosti vizualnih podob slepim in slabovidnim osebam - Moderna galerija

Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana
ponedeljek, 2. marec 2015, ob 12. uri

Posvet se je začel s predavanjem Nataše Jovičić, avtorice veččutne razstave za slepe in slabovidne osebe. Poleg originalnega dela Eda Murtića, Highway, 1952, je postavitev vključuje tudi pet taktilnih diagramov, odtisnjenih na steklo in opremljenih z zvočnim opisom. Avtorica je podrobneje predstavila metodologijo in analizo likovnega dela s pomočjo sluha in tipa.

Predavanju je sledil posvet, kjer so bile predstavljene dobre prakse s področja posredovanja vizualnih vsebin slepim in slabovidnim osebam v muzejih in galerijah. Na posvetu so sodelovale: Nataša Jovičić (avtorica tipne prilagoditve dela Eda Murtića), Andreja Albreht (krajinska arhitektka, avtorica vodiča zbirk Muzeja Velenje), Lucija Cvjetković (avtorica in koordinatorka pedagoških programov v MSUM+MG), Vida Koporc Sedej (sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS), Neža Knez (študentka 1. letnika magistrskega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani), Barbara Kotnik in Tjaša Krivec (avtorici tipne prilagoditve v Narodni galeriji v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam) in ter Katja Sudec (vodja projektov AKTIV in Pisarne SOdelujem). Poleg navedenih so na posvetu par besed spregovorili še Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Katrin Modic, samostojna strokovna sodelavka in vrstniška svetovalka za hendikepirane.

Pogovor je vodila Adela Železnik, kustodinja MSUM+MG.

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Kaj se skriva v zakladu? na mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta

Gospodarsko razstavišče, Dunajska 8, Ljubljana
od četrtka, 26. do sobote, 28. marca 2015

Prirodoslovni muzej je na sejmu Collecta sodeloval z majhnimi razstavami (Igra svetlobe v kristalih, Svet fluorescenčnih mineralov, Biseri, korale in jantar, Slovenski fosili na poštnih znamkah). Ob razstavah se je izvajala delavnica Kaj se skriva v zakladu? dostopna tudi slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim.
Delavnic se je udeležilo nekaj vrtčevskih in šolskih skupin ter posamezni obiskovalci sejma. Udeleženci so si na začetku ogledali razstavo, kjer so občudovali bisere in korale ter spoznali različne barve v mineralih. Posebej zanimivi so bili fosili iz poštnih znamk, kot je mamutov zob. Potem so se lotili povezovanja mineralov z njihovimi imeni in lastnostmi iz zaklada.

Delavnice so vodili: Maja Plaskan (prostovoljka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije), dr. Miha Jeršek (vodja Kustodiata za geologijo) in Katarina Fuchs.

Foto: Matija KrižnarFoto: Matija KrižnarFoto: Katarina Fuchs

Kamen Dostopnosti je obiskal zavod Ceneta Štuparja (Teden vseživljenjeskega učenja)

Zavod Ceneta Štuparja (Center za izobraževanje Ljubljana), Linhartova 13, Ljubljana
sreda, 15. april 2015, ob 9.00

V času tedna vseživljenjskega učenja je Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z zavodom Ceneta Štuparja Ljubljana pripravil program "Kamen Dostopnosti pride na obisk". Gostujoč program, ki je bil izveden na dan medgeneracijskega učenja, s strani zaposlenih na projektu Dostopnost do kutlurne dediščine ranljivim skupinam, Barbare Kotnik, Katarine Fuchs in Katarine Nahtigal, vključuje didaktične elemente (ljudsko pravljico, tipno sestavljanko v obliki zibelke), s pomočjo katerih se udeleženci spoznajo s kulturno dediščino in muzejskimi predmeti. Tokrat so delavnico obiskali otroci iz vrtca Jarše.

Element zibelke se navezuje na stalno razstavo Med naravo in kulturo, kij jo skozi ljudsko pravljico otroci povežejo z različnimi predmeti. Tipna sestavljanka zibelka sodi med didaktične pripomočke, saj se udeleženci seznanijo s prilagoditvami za slepe in slabovidne, brajico, skupnim delom in komunikacijo v skupini. Polega tega na koncu sestavijo tudi svojo zibelko iz kartona, tako da se spodbudi tudi motorične spretnosti. S seboj pa se prinesejo tudi posamezni muzejski predmeti, ki se jih predstavi udeležencem.

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Iz romskih zakladnic: pravljica za najmlajše ob Mednarodnem dnevu Romov

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
sreda, 8. april 2015, ob 11.00

8. aprila 2015, na mednarodni dan Romov, so se v Slovenskem etnografskem muzeju družili otroci iz dveh vrtcev: iz pripravljalnega vrtca za romske otroke iz Kerinovega Grma pri Krškem in iz vrtca Ledina iz Ljubljane. Otroke je najprej pozdravil Kamen Dostopnosti in napovedal pripovedovanje romske pravljice. Pripovedovalka Sarenka Hudorovac, romska pomočnica vzgojiteljice v pripravljalnem vrtcu za romske otroke v Kerinovem Grmu pri Krškem, je izbrala pravljico Zdravilna roža. Nato so otroci iz vrtca v Kerinovem Grmu zapeli nekaj pesmic, pridružili pa so se jim tudi otroci iz vrtca Ledina.

Dogodek se je zaključil s prikazom romskih plesov, ki so jih odplesala osnovnošolska dekleta iz Kerinovega Grma.

Foto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina Nahtigal

Porajmos - zamolčana preteklost

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana (viteška dvorana)
torek, 7. april 2015, ob 16.30

Dne 8. aprila obeležujemo svetovni dan Romov v spomin na prvi kongres predstavnikov romskih skupnosti leta 1971 v bližini Londona. Z namenom, da bi počastili ta pomemben romski praznik, ki promovira romsko kulturo in identiteto, so na predvečer svetovnega dneva Romov, v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam v partnerskem muzeju, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, organizirali pogovor o holokavstu, genocidu Romov v času druge svetovne vojne, tako imenovanem porajmosu.

Med leti 1939 in 1945 je med 500 in 600 tisoč Romov in Sintov izgubilo življenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih, najbližje nam na Hrvaškem v Jesenovcu. Le peščica ljudi je uspela preživeti morijo, ampak o dogodkih med drugo svetovno vojno ni nikoli spregovorila, prav tako odprtemu pogovoru ni bilo naklonjeno večinsko prebivalstvo. Porajmos pravzaprav pomeni pozabljeno, zamolčano zadevo, kakor je pojasnil predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, ki je bil poleg dr. Vere Klopčič, dr. Irene Šumi in Monike Sandreli sogovornik večera, ki sta ga moderirala romska študeta Melisa Baranja in Sandi Horvat. Večer je bil organiziran in izveden v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije, gosti pa so bili povabljeni na predlog Monike Sandreli in Melise Baranja. Izpostaviti je treba, da se mora romska skupnost angažirati in izpraševati zgodovinske teme, ki so pripadnikom pomembne pri identitetnih formacijah in prepoznavanju kot članov skupnosti. Po mnjenju dr. Vere Klopčič je ravno porajmos tista tema, ki jo Romi razumejo kot skupno izkušnjo Romov v Evropi in ima v tem smislu tudi močno kohezivno moč med različnimi romskimi skupnostmi.

Jožek Horvat Muc je predstavil monografijo Porajmos, ki je nastala v soavtorstvu in na podlagi virov, ki so jih avtorji pridobili preko raziskovanja taboriščnih zapisov in popisov, sekundarne literature in pričevanj. Predstavil pa je tudi monografijo v nastajanju, ki bo osvetlila izkušnjo genocida oziroma holokavsta ter vpliv, ki ga je ta imel na književnost. Izpostavil je poljsko avtorico Bronislavo Vajs (poznano kot Papušo), ki je pisala v romskem jeziku, vendar jo je sama romska skupnost izločila, saj je med prvimi spregovorila o porajmosu.

 

Foto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša Valič

Razstava Rojstvo: izkušnje Rominj

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
od 26. marca 2015 - aprila 2015

V Slovenskem etnografskem muzeju je bilo v četrtek, 26. marca, odprtje razstave Rojstvo: izkušnje Rominj. Razstava je plod sodelovanja kustodinje pedagoginje, Tine Palaić z ženskami iz treh različnih romskih skupnosti (Serdice v Prekmurju, Maribora na Štajerskem in Kerinovega Grma pri Krškem).

Na radijski oddaji Naše poti - Amare Droma smo lahko poslušali prispevek o razstavi Rojstvo: Izkušnje Rominj ter projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, katerega nosilec je Slovenski etnografski muzej.

Novica na Ministrstvu za kulturo

Razstava bo na ogled predvidoma do sredine maja.

Foto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure RusFoto: Jure Rus

Doživetje Škofjeloškega pasijona

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Ljubljana
ponedeljek, 23. februar 2015, ob 11. uri

Slovenski gledališki inštitut je v sodelovanju s Pasijonsko pisarno pripravil taktilno maketo Škofjeloškega pasijona. Po vzoru Kobetove slike jo je izdelala Barbara Bertalanič Domiter pod mentorstvom specialne pedagoginje dr. Aksinje Kermauner. Predstavitev je potekala v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta, kjer je zbrane uvodoma pozdravila direktorica, mag. Mojca Jan Zoran. Maketa Škofjeloškega pasijona predstavlja tudi za inštitut pomemben dosežek, saj je postala del stalne zbirke. Na ta način je Slovenski gledališki inštitut s svojo zbirko še korak bližje k zagotvaljanju najširše dostopnosti kulturne dediščine.

Za dostopnost kulturnih vsebin senzorno oviranim osebam si v svojem delu prizadeva tudi dr. Aksinja Kermauner, specialna pedagoginja, ki je svoje izkušnje in nasvete pri pripravi taktinih maket v okviru mentorstva podala tudi Barbari Bertalanič Domiter. Slednja je maketo Šofjeloškega pasijona pripravila kot praktični del magistrske naloge pri študiju inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Kopru. Maketa Škofjeloškega pasijona je velika 150 cm x 120 cm. Hiše so narejene iz stiropora in slanega testa, prebarvane in polakirane, nastopajoči in gledalci so iz slanega testa, oviti v maso fimo, odri iz stiropora in oviti v blago. Po drugi strani pa je izbor materialov izrednega pomena, saj je potrebno v obzir vzeti dejstva, da so sodelujoči na sliki iz različnih materialov (kamen, les, živa bitja ipd.), ohraniti je potrebno tudi razmerje velikosti. Tudi na dotik morajo biti posamezni materiali različni in predvsem obstojni - ob dotiku hiš in odra mora biti občutna razlika (hiše so iz kamna, odri pa iz stiroporja), hkrati pa se je potrebno tudi čim bolj približati naravnim materialom.

Veččutna delavnica Doživetje Škofjeloškega pasijona, ki jo je izvedla zaposelna na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam Sandra Jenko, je udeležencem omogočila, kot že sam naslov pove, doživeti dramsko delo, ki je v Sloveniji razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Izvirno dramsko besedilo je med letoma 1715 in 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald. Škofjeloški pasijon je tudi najstarejša ohranjena dramska režijska knjiga v Evropi.

Škofjeloški pasijon bo letos ponovno zaživel na ulicah Škofje Loke, posebnost pa je ta, da bo eno prizorišče namenjeno tudi senzorno oviranim osebam. Tako bosta izvedbi v soboto, 28. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri imeli neposredno avdio deskripcijo besedila za slepe in slabovidne obiskovalce, na voljo pa bodo tudi mobilne indukcijske zanke za gluhe in naglušne osebe. Sledenje bo Pasijonski pisarni posodil Slovenski etnografski muzej.

Program se izvaja v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.

 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Pages