Vzpostavitev dostopnosti

Undefined

"S Kamnom dostopnosti od kristalov do barvitih metuljev" - veččutno vodstvo za otroke z vrtca iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana
petek, 13. 02. 2015 ob 10. uri

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam se je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izvedlo veččutno vodstvo z naslovom "S Kamnom dostopnosti od kristalov do barvitih metuljev" za otroke iz vrtca Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Vodstva po stalni razstavi Prirodoslovnega muzeja Slovenije se je udeležilo 11 otrok in 5 vzgojiteljic.

Otroke je po razstavi popeljal »Kamen dostopnosti«, ki jim je pomagal odkriti, od katere živali je veliko okostje v prvi dvorani muzeja. Skupaj so ugotovili, da ni slon, ampak mamut. Potipali so njegov ogromni zob in raziskali še nov taktilni del razstave z naslovom Različna hrana, različni zobje. S kamnom so nadaljevali pot skozi razstavne prostore in spoznavali različne živali. Ves čas so živahno spraševali in imeli sami ogromno za povedati iz svojih izkušenj. Razdeljeni v skupine so se malo poigrali s štampiljkami odtisov, ki jih puščajo različne gozdne živali. Drugi so ta čas izbirali najlepšega metulja na novi vitrini četrtletja Metulji – dragulji tropskih pragozdov.

Ob koncu so v jami poleg človeške ribice skupaj našli zaklad. Kamen dostopnosti jim je predstavil nekaj svojih sorodnikov – mineralov iz zaklada, ki so se jih lahko dotaknili in jih pogledali od blizu. Tako so spoznali različne oblike, v katerih zrastejo minerali.

Foto: Ciril MlinarFoto: Ciril Mlinar

Poglej me in videl boš - osebna razstava Nastije Fijolič

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Ljubljana (razstavna hiša, 2. nadstropje)
odprtje v petek, 16. februarja 2015, ob 16:30

13. februarja 2015 smo v Slovenskem etnografskem muzeju otvorili osebno razstavo Nastije Fijolič, ki jo je pripravila pod mentorstvom Katarine Nahtigal. Na svoji razstavi se je Nastija dotaknila teme, ki ji je pomembna. Preko fotografij, ki so njeni razstavni predmeti in izrazni medij, je želela izpostaviti problematiko telesnih idealov v današnji družbi in obiskovalce spodbuditi k bolj odprtemu razmišljanju. Na razstavi je spregovorila tudi o sebi.

Razstava bo obiskovalcem na ogled približno dva meseca (nekje do sredine aprila), v tem času bo Nastija vodila z njo povezane aktivnosti.

Aktivnost je bila izvedena v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Nastija Fijolič je v projekt vključena v obliki študentskega dela; spoznava delo v muzejski dokumentaciji.

Nastijine besede o razstavi:
»Na svoji razstavi sem se dotaknila pereče tematike telesnih idealov v današnji družbi. Z razstavo smo razgalili predsodke, ki jih ima družba do drugačnih in posebnih. Pravzaprav smo razgalili nas same. Projekt smo izvedli v vsej čistosti fotografskega studia, tako da smo se vsi za trenutek počutili kot del tega famoznega modnega in idealnega sveta. Z razstavo želim ljudi spodbuditi k drugačnemu, bolj 'odprtemu' razmišljanju, ki bi pravzaprav moralo biti samoumevno. Če človeške proporcije niso popolne, mar to pomeni, da telo ne zadostuje tako imenovanim idealom lepega in seksapilnega telesa? Pa je temu res tako? Takšna in podobna vprašanja se nam porajajo ob pogledu na fotografije.«

Foto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema Lukan

Kamen Dostopnosti in njegov prijatelj škrat Gal se odpravita na obisk - gostujoč pedagoški program

Vrtec Mojca, enota Muca, Dravlje
ponedeljek, 26. januar 2015

Na pobudo in željo vrtca Mojca, da štiri- in pet-letnikom predstavimo projekt ter dojemanje sveta ranljivih skupin, sta sodelavki na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, Barbara Kotnik in Katarina Fuchs, izvedli poučen in zabaven pedagoški program s škratom Galom in Kamnom Dostopnosti, kjer so otroci spoznavali kulturno dediščino in muzejske predmete z več čuti.

Po uvodnem pozdravu in spoznavanju, je Barbara s pravljico Svetlane Makarovič Gal v galeriji, otroke popeljala v svet umetnin v Narodni galeriji, s pomočjo škratove zelene skrinje, ki v otrocih prebudi radovednost, pa so otroci pobliže spoznali slikarske pripomočke in taktilno sliko. Z multisenzornim pristopom sta otrokom pojasnili, da se v muzeju (pa tudi v življenju) srečamo z ljudmi, ki slabše ali pa sploh ne vidijo. Da bi lažje razumeli sam pojem slabovidnosti, jih je Barbara po dlaneh pobožala s čopičem in lopatko za slikanje, da so lahko občutili razliko. Ob tem sta jih spodbudili, da zaprejo oči, nekatere je pikalo, drugim je bil občutek všeč. Nato so se lahko dotaknili še slike, naslikane z lopatko in čopičem, da so lahko sami občutili kakšna je razlika. Kasneje so s predmeti iz zelene skrinje spoznavali še Prirodoslovni muzej Slovenije. Otroci so spoznavali različne oblike mineralov (kocka, piramida, lističi) in replike zob, treh različnih živali. Ob tem pa se pogovarjali, s čim se katera od teh živali prehranjuje.

Predstavili sta jim tudi brajico, pisavo, ki jo berejo slepi in lupo, s katero si pri branju in gledanju pomagajo slabovidni.

Ob koncu so sestavili še veliko sestavljanko slike majhnega Karla Hummla ml. in ob tem izvedeli še nekaj o otroštvu v preteklosti.

Foto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Anita HukarevićFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina Fuchs

Izvedba andragoškega programa Kaj se skriva v zakladu? za Društvo gluhoslepih Slovenije DLAN

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana
torek, 10. februar 2015, ob 16.30. uri

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam je bil pripravljen spremljajoč program ob začasni razstavi Živeti s kristali z naslovom »Kaj se skriva v zakladu?«. Samo Dolanc, študent, vključen v projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, je ob pomoči kustodinje na usposabljanju, Katarine Fuchs, samostojno v slovenskem znakovnem jeziku izvedel andragoški program »Kaj se skriva v zakladu?« za Društvo gluhoslepih Slovenije DLAN. Udeleženci so z značilnimi minerali na lastni koži preverjali nove vsebine. Taktilno so spoznavali osnovne pojme o kristalih in mineralih ter njihove lastnosti. Ob tem so zaznavali značilnosti in razlike kristalov in se čudili njihovim lepim gladkim ploskvam, barvam, velikosti in teži. Ko je Samo končal z uvodnim delom, so se udeleženci delavnice lotili povezovanja mineralov z ustreznimi opisi mineralov in njihovih lastnosti. Na zabaven način so obnovili novo snov in spoznali tudi nove minerale ter njihove zanimive lastnosti.

Da pa ne bi odšli iz muzeja z mislimi, da so kristali in minerali sami sebi namen, so ob koncu spoznali tudi uporabo mineralov in kristalov v vsakdanjem življenju s praktičnimi primeri. Samo jim je razkril, kateri minerali se na primer skrivajo v zobni pasti, bateriji od prenosnika, mavcu, steklenici, pudru in tako dalje.

Foto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Anka DoblekarFoto: Katarina FuchsFoto: Anka DoblekarFoto: Anka DoblekarFoto: Anka DoblekarFoto: Katarina FuchsFoto: Anka DoblekarFoto: Katarina Fuchs

Veččutno vodstvo - Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Ljubljana
ponedeljek, 9. februar 2015, ob 11. uri

Slovenski etnografski muzej so obiskali člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje. Obiskovalce sta po za slepe in slabovidne obiskovalce dostopni razstavi popeljala Sonja Kogej Rus in Andrej Tomazin (v okviru projekta se usposablja za kustosa pedagoga) ter jim med vodstvom predstavila skrivnosti prehodov in prehajanja. Obiskovalci s posebnimi potrebami imajo v Slovenskem etnografskem muzeju brezplačen vstop in so vedno dobrodošli, da pridejo in spoznajo kaj novega o naši skupni dediščini.

Vodstvo je potekalo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja. Razstava vsebuje namreč ogromno taktilnih elementov, ki omogočajo širši vpogled v dediščino. V preteklosti so vrata izkazovala tudi premoženjsko stanje, poklic in še kaj, tako da so bila nekatera poesbej okrašena. Na podboje vrat pa so bile pogosto vrezane tudi morine tace, ki so hišo varovale pred slabim.Vrata so bila z vrezanimi ornamenti prava umetnina.Detajli okrasja so narejeni tudi za taktilni ogled.Na okrasju so različne podobe...od ljudi, svetopisemskih podob...... do cvetja in ostalega rastlinstva.Del podbojev so bili tudi manjši okrasni elementi.Detajli okrasja so narejeni tudi za taktilni ogled.Posamezna vrata so imela tudi različne vzorce, podobe, napise (Slovenec)..Udeleženci so informacijam, ki so jih prejeli z zanimanjem prisluhnili.Na fotografiji je primer lesenih vrat z izrezljanimi vzorci tako na sredi kot tudi ob straneh.Lesena vrata z izrezljanimi vzorci rožic (na sredi in zgoraj) in ajdovih zrn (spodaj). Na podbojih sta na vsaki strani rožici, na vrhu nad vrati pa vejici s listi.Poseben izrezljan element je tudi na sredini vrat (kot nekak manjši steber), kjer se krili vrat ločita eno od drugega.Taktilni elementi niso namenejno zgolj in samo slepim ter slabovidnim osebam, temveč nudijo svojstveno izkušnjo dojemanja kulturne dediščine širši množici obiskovalcev.Posamezna vrata so bila nadstekljena in so imela, poleg vseh izrezaljnih okraskov, nad vrati še okno, potem pa so okoli tega prišli podboji.Za namen izvedbe veččutnih vodstev in približanja dediščine tudi slepim in slabovidnim, je Andrej Tomazin pripravil taktilne karte - na fotografiji je taktilni Kristusov monogram IHS. Andrej Tomazin se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam usposablja za kustosa pedagoga.Na fotografiji je primer lesenih izrezljanih vrat.Na izrezljanih vratih je različno okrasje - rože, zvezde, na vrhu (na podbojih) tudi vinska trta, po čemer lahko sklepamo, da gre za kmečka vrata vinogradnika.Vrata so bila lahko izdelana iz različnih materialov - na fotografiji je primer kovanih vrat.Mogočna lesena vrata z različnim okrasjem.Posamezna vrata so vsebovala okrasja, ki so nakazovala lastnikov poklic. Na fotografiji so vrata, ki imajo v zgornjem delo posameznih kril izrezljan po en čevelj / škorenj, po čemer lahko sklepamo, da je bil tukaj doma čevljar.Vrata so lahko imela tudi izrezljana kovana tolkala. Na fotografiji je večje tolkalo v obliki levje glave.Na voljo je bila tudi taktilna karta boga Janusa. Janus je bil v rimski mitologiji predstavljen kot bog vrat in prehodov; pozneje tudi začetka in konca. Pogosto je upodobljen z dvema glavama in dvema obrazoma, en gleda naprej, drug pa je njegovo nasprotje (gleda nazaj). Z Janusom je povezano tudi poimenovanje meseca januarja, ki je mesec prehoda (iz starega v novo leto).Slabovidne osebe si pri branju besedil pod slikami pomagajo tudi z lupami.V okviru razstave Vrata so razstavljena tudi različna orodja - na fotografiji so različne vrste kladiv, nekatera pritrjena na posamezne kose kamna, na katerem lahko obiskovalci otipajo različne sledi udarca kladiva (glede na obliko).V okviru razstave Vrata so razstavljena tudi različna orodja - na fotografiji so različne vrste kladiv, nekatera pritrjena na posamezne kose kamna, na katerem lahko obiskovalci otipajo različne sledi udarca kladiva (glede na obliko).V okviru razstave Vrata so razstavljena tudi različna orodja - na fotografiji so različne vrste kladiv, nekatera pritrjena na posamezne kose kamna, na katerem lahko obiskovalci otipajo različne sledi udarca kladiva (glede na obliko).

Predstavitev tipne slike Mihaela Stroja Luiza Pesjakova

Narodna galerija, Puharjeva ulica 9, Ljubljana
sreda, 3. december 2014, ob 17. uri

V Narodni galeriji je Barbara Kotnik, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, sodelovala pri koordinaciji in izdelavi tipne slike, ki je prilagojena za slepe in slabovidne obiskovalce. Tipna prilagoditev slike M. Stroja: Luiza Pesjakova je prva taktilna pridobitev, ki je vključena kot del postavitve v stalno zbirko Narodne galerije, imenovano Umetnost na Slovenskem.

Tipno sliko so v Narodni galeriji javnsoti prvič predstavili v okviru aktivnosti Ta veseli dan kulture. Slavnostni govornik večera je bil Alen Kobilica, ki je sliko tudi prvi preizkusil, saj je le-ta namenjena slepim in slabovidnim osebam. Tipna slika je opremljena z razlagalno legendo, kjer so na pultu dodani vzorci treh različnih vrst blaga – svile, pliša in krzna, ki jih je slikar Mihael Stroj naslikal v tem portretu, na zgornji rob pa je pripeta še verižica z lornjonom, ki je prav tako podoben prikazanemu na sliki in se lahko uporabi kot povečevalo steklo s petkratno povečavo. Na voljo so tudi slušalke z zvočnim opisom portreta, z zapisom v povečani pisavi in v brajici ter v angleškem prevodu.

Več o tiprni sliki in dogodku pa si lahko preberete tukaj.

Luiza Pesjakova je delo Mihaela Stroja, prilagoditev za slepe in slabovidne pa je delo Tjaše Krivec.Alen Kobilica je bil slavnsotni govornik večera, na sliki preizkuša tipno sliko, v družbi avtorice, Tjaše Krivec in sodelavke na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, Barbare Kotnik.Opremljena je tako z napisi in legendo v brajici kot tudi z zvočnim posnetkom, tako da je dostopna vsem obiskovalcem. Kot taka privablja tudi velika zanimanja.

Osebna razstava Nino: "Človek optimizem"

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana - razstavna hiša
petek, 16. januarja 2015, ob 16.30. uri

16. januarja 2015 smo v Slovenskem etnografskem muzeju otvorili osebno razstavo Nina Batagelja, ki je bila postavljena pod mentorstvom Andreja Tomazina. Razstava je bila postavljena v sklopu stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Na osebni razstavi se je Nino predstavil kot strasten športnik, ki tudi po nesreči in tetraplegiji, nadaljuje z nizanjem uspehov.

Razstava je prilagojena slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim obiskovalcem. Vsi razstavljeni teksti so dostopni tudi v brajici, razstavljeni predmeti pa so obiskovalcem na voljo v otip. Na razstavi se pojavlja tudi video intervju z Ninom Batageljem, ki je opremljen s slovenskimi podnapisi. Razstava bo obiskovalcem na ogled približno dva meseca, v tem času pa bo Nino vodil z njo povezane aktivnosti.
Na slovenski kulturni praznik bo tako izvedel javno vodstvo po razstavi, obiskali pa nas bodo tudi pacienti Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča.

Na ogled do sredine marca v 2. nadstropju razstavne hiše SEM!

Aktivnost je bila izvedena v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Nino Batagelj je v projekt vključen v obliki študentskega dela.

Foto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema Lukan

S koledniki po Srbiji in Makedoniji, glasbeno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana - razstavna hiša
nedelja, 11. januar 2015, ob 16. uri
četrtek, 15. januar 2015, ob 16.30. uri
nedelja, 18. januar 2015, ob 16. uri

V tednu med 11. in 18. januarjem je znotraj SEM-a potekal še en glasbeni inkluziven program. S koledniki po Srbiji in Makedoniji je podoben tip programa kot Mi smo prišli k vaši hiši, vendar s to razliko, da je večji poudarek na participaciji pripadnikov ranljivih skupin. Tudi v tem primeru je v osnovi šlo za glasbeno vodstvo, vseeno pa so polovico programa izvedli predstavniki priseljencev oz. drugih etničnih manjšin, predvsem s področja bivše Jugoslavije. Znotraj pravoslavnega konteksta je januar tisti mesec, ko se obhajajo zimska praznovanja.

V sklopu promocije smo na program povabili društva, ki zastopajo pravoslavne priseljence, pa tudi nekatere ambasade. Poleg že omenjenega, je program zasnovan tudi dostopno za slepe in slabovidne osebe, zaradi česar smo znova povabili sorodna društva. Tri izvedbe je skupaj obiskalo 23 obiskovalcev.

 

Foto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina Nahtigal

"Mi smo prišli k vaši hiši" - glasbeno vodstvo ob šegah trikraljevskega koledovanja

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana - razstavna hiša SEM
nedelja, 4. januar 2015, ob 16. uri
torek, 6. januar 2015, ob 17. uri

V začetku januarja 2015 smo v Slovenskem etnografskem muzeju izvedli sklop glasbenih vodstev pod naslovom "Mi smo prišli k vaši hiši", ki je bil izrazito povezan s tradicijo trikraljevskega koledovanja. Vodstva je pripravil Andrej Tomazin in sicer po načelih dostopnosti za slepe in slabovidne osebe. Cilj programa je pripraviti inkluzivno dejavnost, znotraj katere omogočimo enakovredno participacijo tako polnočutnih kot tudi slepih in slabovidnih obiskovalcev. V sklopu promocije programa smo zato k ogledu eksplicitno povabili tudi organizacije, ki ta segment prebivalstva zastopajo.

Glasbena vodstva vpeljujejo koncepte združevanja muzejske razstave z nesnovno dediščino in performansom. Glasba je znotraj programa izvajana v živo, izbrane ljudske pesmi pa kontekstualno dopolnjujejo na razstavi podane informacije, kar pripomore k novemu nivoju izkustva kulturne dediščine znotraj muzeja. Tak tip programa ponuja dodano vrednost, ki se pozna tudi na odzivih obiskovalcev. Dve izvedbi je tako obiskalo skupaj 45 ljudi, tudi pripadnikov ranljivih skupin.

 

Foto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema Lukan

Veččutno vodstvo po začasni razstavi Živeti s kristali in pedagoški program Kaj se skriva v zakladu za dijake Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana

Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana
ponedeljek, 12. januar 2015

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam je Katarina Fuchs, ki se v okviru projekta usposablja za kustodinjo, pripravila spremljajoč program ob začasni razstavi Živeti s kristali z naslovom Kaj se skriva v zakladu?. S Samom Dolancem, gluhim študentom kemije, sta prilagodila delavnico gluhim in naglušnim dijakom Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Vodstva in delavnice so se udeležili štirje dijaki, dve profesorici in tolmačka slovenskega znakovnega jezika.

Na začetku je Katarina Fuchs udeležence popeljala v barviti svet kristalov in mineralov in jim predstavila začasno razstavo Živeti s kristali. Navdušeni so bili nad različnimi oblikami, načini rasti, barvami in sijaji kristalov in mineralov. Dijaki so med vodstvom zelo sodelovali in postavljali vprašanja. Po ogledu razstave pa jih je Samo Dolanc peljal v drugi prostor, kjer jih je že čakal zaklad. V slovenskem znakovnem jeziku je predstavil vsebino in navodila delavnice. Naposled so se dijaki lahko lotili povezovanja mineralov, kamnin in fosilov s posameznimi ključi, na katerih so bila napisana njihova imena z opisi lastnosti. V dvojicah so zelo spretno reševali naloge in preizkušali težo, trdoto, barvo črte, prepoznavanje oblik mineralov in tudi zabavali. Spoznali so tudi dva najosnovnejša minerala, saj so se v zakladu skrivali tudi večji kristali kremena in kalcita. Za nameček so si od blizu lahko pogledali še kamnino kimberlit iz Južne Afrike, v kateri se sicer lahko nahajajo tudi diamanti.

Foto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina CafFoto: Nina Caf

Pages