Vzpostavitev dostopnosti

Undefined

Gledališka fotografija

V Slovenskem gledališkem inštitutu je 22. maja 2014 potekalo predavanje na temo gledališke fotografije. Ena glavnih značilnosti gledališča je minljivost, toda fotografija je tisti del umetnosti, ki jo lahko ovekoveči za vedno. O fotografiji v gledališču je spregovoril eden vodilnih slovenskih gledaliških fotografov, Tone Stojko.
Predavanje se je izvajalo v okviru pedagoških aktivnosti programa Gledališčniki.

O gledališki fotografiji je spregovoril eden vodilnih slovenskih gledaliških fotografov, Tone Stojko. Zbrane je uvodoma nagovoril direktor Slovenskega gledališkega inštituta, dr. Ivo Svetina.Zbrane je uvodoma nagovoril direktor Slovenskega gledališkega inštituta, dr. Ivo Svetina.Obiskovalci so z zanimanjem sledili predavanju.Tone Stojko je mojster fotografije, avtor petdesetih samostojnih razstav, nagrajenec Prešernovega sklada, lastnik bogatega opusa gledaliških in dokumentarnih fotografij.

Gledališče na dotik

V Slovenskem gledališkem inštitutu je bilo 27. maja 2014 izvedeno vodstvo po razstavi Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja, ki obiskovalcem ponuja vpogled v različne odrske elemente. Tekom vodstva po razstavi so obiskovalci spoznali in se dotaknili taktilnih slik, maket in modelov, ki so pripomogli k veččutnemu doživljanju vsebin in k večji dostopnosti razstave. Vodstva so se udeležile tudi senzorno ovirane osebe.
Udeležence je po razstavi popeljala Sandra Jenko, ki se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam usposablja za kustosa pedagoga.

Manjšo skupino, med katerimi so bile tudi senzorno ovirane osebe, je po razstavi popeljala Sandra Jenko.Razstavo dopolnjujejo taktilne slike, makete in modeli, ki obiskovalcem omogočajo veččutno in tipno doživljanje kulturne dediščine.Maketa gledališkega odra in zaodrja.Maketa gledališkega odra.Maketa gledališkega odra s sceno.Razstavo dopolnjujejo gledališki kostumi, ki spodbujajo k veččutnemu doživljanju vsebin.Primer ženskega gledališkega kostuma poudarja tudi specifiko in način oblačenja različnih zgodovinskih obdobij.Primer ženskega gledališkega kostuma poudarja tudi specifiko in način oblačenja različnih zgodovinskih obdobijPodoba gledališča v obliki tipne slike.Podoba Antona Tomaža Linharta v obliki tipne slike.Lutki Nežke in Matička obiskovalce popeljeta skozi zgodovino slovenskega gledališča.Lutko Matička je možno tudi otipati.Lutko Matička je možno tudi otipati.Sprehod skozi zgodovino slovenskega gledališča.Ohranjene gledališke novice.Obiskovalci so spoznavali tudi različne poklice, prisotne v gledališču.Tipna karta gledališča, namenjena slepim in slabovidnim, ki jim nudi informacije o prostorski postavitvi gledališča in dvoran.Tipna slika pročelja gledališke stavbe, namenjena slepim in slabovidnim.

Veččutno vodstvo - Društvo gluhoslepih Slovenije DLAN

Slovenski etnografski muzej so 29. maja 2014 obiskali predstavniki iz društva gluhoslepih Slovenije in se udeležili veččutnega vodstva po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja. Po razstavi jih je popeljal Andrej Tomazin, ki se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljvim skupinam usposablja za kustosa pedagoga. Za izvedbo vodstva je pripravil posebne didaktične taktilne pripomočke, s katerimi je udeležencem omogočil tipno zaznavo muzejskih predmetov oz. njihov približek. Osebam z gluhoslepoto predstavlja dlan sredstvo za dotik in tako tudi način sporazumevanja.
 

 Osebam z gluhoslepoto predstavlja dlan sredstvo za dotik in tako tudi način sporazumevanja.Po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja jih je popeljal Andrej Tomazin, ki se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljviim skupinam usposablja za kustosa pedagoga.Kulturno dediščino so spoznavali s pomočjo taktilnega zaznavanja.Za izvedbo vodstva je Andrej Tomazin pripravil posebne didaktične taktilne pripomočke, s katerimi je udeležencem omogočil tipno zaznavo muzejskih predmetov oz. njihov približek.Za izvedbo vodstva je Andrej Tomazin pripravil posebne didaktične taktilne pripomočke, s katerimi je udeležencem omogočil tipno zaznavo muzejskih predmetov oz. njihov približek.Za izvedbo vodstva je Andrej Tomazin pripravil posebne didaktične taktilne pripomočke, s katerimi je udeležencem omogočil tipno zaznavo muzejskih predmetov oz. njihov približek.Lahko so se preizkusili tudi v ročnih spretnostih.

Dotik mojih vrat - spremljevalni pedagoško/andragoški program za romske otroke

Slovenski etnografski muzej je v sodelovanju z društvom Preplet vzpostavil možnosti za sodelovanje s pripadniki romske skupnost. Gre za pilotski program, tako da je najprej umeščen v bližino Ljubljane, v Grosuplje, kjer je večina pripadnikov romske skupnosti z manj priložnostmi izhaja iz izredno nespodbudnega socialnega okolja. Z izvedbo pedagoškega programa, ki je potekal tako v Slovenskem etnografskem muzeju (10. 4. in 5. 6.) kot v lokalnem okolju (romski naselji Smrekec 1 in Smrekec 2 - 11. 4., 15. 4., 23. 4.; Mestna knjižnica Grosuplje - 7. 5., 12. 5., 19. 5.), so bila pri otrocih sprožena razmišljanja, ki vodijo v ustvarjanje. Predvsem pa se je osredotočilo na vključevanje romskih pripadnikov v širšo lokalno skupnost, saj so tako aktivnosti omogočile priložnost za pozitivno izkušnjo skupnega sodelovanja Romov in lokalne skupnosti.

Cilj programa:

  • Z ogledom razstave so udeleženci prepoznavali predmete premične kulturne dediščine v lokalnem okolju. Slednje prispeva k vrednotenju in prepoznavanju ter zavedanju predmetov kulturne dediščine tudi v okolju romske skupnosti.
  • Spodbuditi posameznike, ki prihajajo iz težjih socialnih okolij romske skupnosti k sodelovanju pri oblikovanju razstave ter k ustvarjanju avtorskih del. Romski otroci namreč potrebujejo mnogo več spodbud kot večina preostalih otrok, saj živijo v izredno nespodbudnem okolju.
  • Omogočiti posameznikom, da se ustvarjalno izražajo.
  • Postavitev razstave izdelkov, ki so jih izdelali udeleženci.
  • S postavitvijo razstave je bil njihovim izdelkom pripisan velik pomen, kar prispeva k njihovem opolnomočenju ter dvigu samozavesti.
  • Omogočiti skupen prostor za sodelovanje pripadnikov romske skupnosti ter širše lokalne skupnosti.
  • Omogočiti pozitivno izkušnjo na strani Romov kot ostalim otrokom, kar prispeva k lažjemu vključevanju Romov v širšo lokalno skupnost.
     
Foto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Andrej TomazinFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Tiskovna konferenca - predstavitev projekta

Slovenski etnografski muzej, upravna hiša
četrtek, 5. december 2013 ob 12. uri

Projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam je bil splošni javnosti in medijem predstavljen na tiskovni konferenci. Predstavili so ga:
- Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS: Nacionalna politika zagotavljanja dostopnosti do kulturne dedišèine
- Vida Koporc Sedej, sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS: Predstavitev ciljev in namena projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam
- dr. Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja: Pomen izvajanja projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam za Slovenski etnografski muzej
- Sonja Kogej Rus, vodja pedagoško-andragoškega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja: Zagotavljanje dostopnosti do muzejskih zbirk v Slovenskem etnografskem muzeju
- mag. Polona Sketelj, avtorica razstave z naslovom: Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.: Razstava kot primer dobre prakse predstavitev prilagoditev za senzorno in gibalno ovirane obiskovalce

Po tiskovni konferenci se je udeležencem predstavila razstava Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja. 

Govornice, ki so predstavile projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.Sledilo je veččutno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja, ki je primerna za senzorno in gibalno ovirane obiskovalce.

Veččutni voden ogled razstave Osebna asistenca je naša eksistenca

Slovenski etnografski muzej, 27. september 2013

Slovenski etnografski muzej razvija nove oblike sodelovanja med muzejem in obiskovalci. S stalno razstavo Jaz, mi in drugi in programom osebnih razstav obiskovalcev Moje življenje, moj svet: osebne razstave obiskovalcev želi spodbujati razmišljanja in čudenja nad podobami mnogih svetov, ko vsak posameznik gradi in išče svoje podobe.
Tokratna razstava Osebna asistenca je naša eksistenca je nastala na pobudo programa Neodvisno življenje hendikepiranih in društva YHD. Hendikepirane, ki s pomočjo osebne asistence delajo in ustvarjajo, je v fotografski objektiv ujela Klaudija Poropat, predstavijo pa se tudi z izbranimi osebnimi predmeti in zgodbami. Razstava tako ne seznanja širše javnosti le s problematiko hendikepiranih in nuje osebne asistence za enakopraven položaj v družbi, ampak razbija stereotipne predstave o "le invalidnih osebah".

Veččutno vodstvo je izvedla Katrin Modic.

 

Veččutni voden ogled s strani Katrin Modic in Sonje Kogej Rus.Veččutni voden ogled s strani Katrin Modic in Sonje Kogej Rus.Za čas trajanja vodstva so se udeleženci skušali postaviti na mesto osebe z motnjami v vidu ali trajnimi okvarami vida, tako da so si prevezali oči.Vodila in usmerjala jih je Katrin Modic.Vodila in usmerjala jih je Katrin Modic.Vodila in usmerjala jih je Katrin Modic.Zaposleni na projektu so se po prostoru premikali v vrstu eden za drugim.Veččutni voden ogled.Veččutni voden ogled.Preizkusili so se tudi v paru, tako da so morali eden drugemu zaupati, saj jih po prostoru ni več usmerjala Katrinina beseda.Svoja občutja so povedali po snetju prevez.Ena izmed podob slik je bila zakrita, obstajal pa je opis, v kakšnem položaju/drži je oseba na sliki. Na podlagi opisa slike se je zaposlena namestila na stolu. Ob odkritju slike so se primerjali drži in kolikšna so bila odstopanja.Primerjava med pozicijo v skladu z opisom in dejansko sliko.Osebna asistenca je lastna eksistenca - ko si odvisen od drugih.Osebna asistenca je lastna eksistenca - ko si odvisen od drugih.Zaključna razprava in opažanja.

Pages