Cikel delavnic Uporabne reči iz domačih zeli

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
8. april-6. maj 2015

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam so sodelavke na projektu Barbara Kotnik, Katarina Fuchs in Iva Pavlica pripravile cikel delavnic z naslovom Uporabne reči iz domačih zeli. S programom so želele povezati stalno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja Med naravo in kulturo z zelo uporabno in atraktivno temo kot je naravna kozmetika in zelišča. Andragoški program delavnic je bil zastavljen inkluzivno in dostopen vsem ranljivim skupinam, ki so vključene v projekt Dostopnost.

Število udeležencev so omejili na približno 18, zaradi prostorskih zmožnosti pedagoške sobe v Slovenskem etnografskem muzeju ter zaradi dinamike dela. Rezultat teme delavnic in dejstvo, da so brezplačne, je bil veliko število prijavljenih, tako, da žal vseh niso mogle sprejet. Med izbranimi udeleženci so bile tudi senzorno ovirane osebe, starejše na 55 let in brezposelne, iskalci prve zaposlitve ter priseljenci.

Pomembno vlogo pri uspešnosti delavnic je imela študentka magistrskega študija biotehnologije Katarina Kovačič, ki je s svojo strokovno podkovanostjo in izjemnim čutom za vodenjem skupine nadvse uspešno izvedla vsak praktični del, ki je bil podkrepljen z odlično pripravo in izročki, ki jih je so-pripravila za udeležence.

Prvo delavnico sta pripravili študentka Katarino Kovačič in zaposlena na projektu Katarina Fuchs, ki je bila tudi geološko obarvana. V začetku je Barbara Kotnik predstavila projekt Dostopnost do kulturne dediščine in naredila uvod v sam cikel delavnic. Nadaljevalo se je z razlago sestavin, potrebnih za samo izdelavo glinene maske za obraz. Osnovna sestavina je glina v prahu, ki sestoji iz glinenih mineralov kot so kaolinit, monmorillonit in ostali. Ogledali so si mineral kaolinit iz Stare zbirke mineralov, kamnin in rud iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tako so udeleženci spoznali, kaj so to gline in glineni minerali ter zakaj se uporabljajo tudi v kozmetične in zdravilne namene. Katarina Kovačič je udeležencem razložila še uporabo in učinkovine ostalih sestavin za v masko (med, borovnice, kamilice, oljčno olje, destilirana voda). Ob razlagi je omenila in predstavila tradicijo čebelarstva in pokazala panjsko končnico. Udeleženci so bili povabljeni na ogled stalne razstave Med naravo in kulturo, kjer lahko najdejo tako panjske končnice, kot tudi grabljice, s katerimi se je nabiralo borovnice.

Drugo delavnico sta pripravili študentka Katarina Kovačič in zaposlena na projektu Barbara Kotnik. Udeleženci so spoznali zgodovino izdelovanja mila, različne tehnike in kako so se le-te razvijale skozi čas (ponovno navezava na stalno zbirko). V delavnici je udeležence skozi proces izdelovanja mila vodila študentka Katarina Kovačič. Končni izdelek - milo je bilo potrebno pustit zoret tri tedne, tako da so ga udeleženci prejeli na zadnji delavnici.

Tretjo delavnico sta pripravili študentka Katarino Kovačič in zaposlena na projektu Barbara Kotnik. Udeleženci so spoznali zgodovino zeliščarstva, uporabo različnih zelišč(ponovno navezava na stalno zbirko). V delavnici je udeležence skozi proces izdelovanja sirupa vodila študentka Katarina Kovačič. Končni izdelek - sirup, so obiskovalci odnesli domov.

Četrto delavnico sta pripravili študentka Katarino Kovačič in zaposlena na projektu Barbara Kotnik. Udeleženci so spoznali zgodovino izdelovanja ličil, šmink, (iz teh vsebin je nadgrajen program Lepa kot slika, ki se bo izvajal v Narodni galeriji). V delavnici sta udeležence skozi proces izdelovanja šminke in mazila za telo vodili študentka Katarina Kovačič in Barbara Kotnik. Na zadnji delavnici so udeleženci prejeli šminko (barvno ali brezbarvno), mazilo za telo, ter milo iz 2. delavnice. Udeleženci so spoznali veliko uporabnih informacij o uporabi zelišč v vsakdanjem življenju, ob enem pa sami iskali povezave s stalno zbirko, ki jih je po obisku zelo pritegnila.

Izvedene delavnice so pokazale, da muzej z svojimi vsebinami nudi veliko možnosti, ki so lahko za obiskovalce zanimive izven klasičnih vodstev, a jih krati lahko povežejo z muzejskimi zbirkami, ki jih na tak način lahko aktualizirajo in personalizirajo.

Foto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina Nahtigal