Doživetje Škofjeloškega pasijona

Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Ljubljana
ponedeljek, 23. februar 2015, ob 11. uri

Slovenski gledališki inštitut je v sodelovanju s Pasijonsko pisarno pripravil taktilno maketo Škofjeloškega pasijona. Po vzoru Kobetove slike jo je izdelala Barbara Bertalanič Domiter pod mentorstvom specialne pedagoginje dr. Aksinje Kermauner. Predstavitev je potekala v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta, kjer je zbrane uvodoma pozdravila direktorica, mag. Mojca Jan Zoran. Maketa Škofjeloškega pasijona predstavlja tudi za inštitut pomemben dosežek, saj je postala del stalne zbirke. Na ta način je Slovenski gledališki inštitut s svojo zbirko še korak bližje k zagotvaljanju najširše dostopnosti kulturne dediščine.

Za dostopnost kulturnih vsebin senzorno oviranim osebam si v svojem delu prizadeva tudi dr. Aksinja Kermauner, specialna pedagoginja, ki je svoje izkušnje in nasvete pri pripravi taktinih maket v okviru mentorstva podala tudi Barbari Bertalanič Domiter. Slednja je maketo Šofjeloškega pasijona pripravila kot praktični del magistrske naloge pri študiju inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Kopru. Maketa Škofjeloškega pasijona je velika 150 cm x 120 cm. Hiše so narejene iz stiropora in slanega testa, prebarvane in polakirane, nastopajoči in gledalci so iz slanega testa, oviti v maso fimo, odri iz stiropora in oviti v blago. Po drugi strani pa je izbor materialov izrednega pomena, saj je potrebno v obzir vzeti dejstva, da so sodelujoči na sliki iz različnih materialov (kamen, les, živa bitja ipd.), ohraniti je potrebno tudi razmerje velikosti. Tudi na dotik morajo biti posamezni materiali različni in predvsem obstojni - ob dotiku hiš in odra mora biti občutna razlika (hiše so iz kamna, odri pa iz stiroporja), hkrati pa se je potrebno tudi čim bolj približati naravnim materialom.

Veččutna delavnica Doživetje Škofjeloškega pasijona, ki jo je izvedla zaposelna na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam Sandra Jenko, je udeležencem omogočila, kot že sam naslov pove, doživeti dramsko delo, ki je v Sloveniji razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Izvirno dramsko besedilo je med letoma 1715 in 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald. Škofjeloški pasijon je tudi najstarejša ohranjena dramska režijska knjiga v Evropi.

Škofjeloški pasijon bo letos ponovno zaživel na ulicah Škofje Loke, posebnost pa je ta, da bo eno prizorišče namenjeno tudi senzorno oviranim osebam. Tako bosta izvedbi v soboto, 28. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri imeli neposredno avdio deskripcijo besedila za slepe in slabovidne obiskovalce, na voljo pa bodo tudi mobilne indukcijske zanke za gluhe in naglušne osebe. Sledenje bo Pasijonski pisarni posodil Slovenski etnografski muzej.

Program se izvaja v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.

 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc