Vzpostavitev dostopnosti

Undefined

Cikel delavnic Uporabne reči iz domačih zeli

Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
8. april-6. maj 2015

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam so sodelavke na projektu Barbara Kotnik, Katarina Fuchs in Iva Pavlica pripravile cikel delavnic z naslovom Uporabne reči iz domačih zeli. S programom so želele povezati stalno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja Med naravo in kulturo z zelo uporabno in atraktivno temo kot je naravna kozmetika in zelišča. Andragoški program delavnic je bil zastavljen inkluzivno in dostopen vsem ranljivim skupinam, ki so vključene v projekt Dostopnost.

Število udeležencev so omejili na približno 18, zaradi prostorskih zmožnosti pedagoške sobe v Slovenskem etnografskem muzeju ter zaradi dinamike dela. Rezultat teme delavnic in dejstvo, da so brezplačne, je bil veliko število prijavljenih, tako, da žal vseh niso mogle sprejet. Med izbranimi udeleženci so bile tudi senzorno ovirane osebe, starejše na 55 let in brezposelne, iskalci prve zaposlitve ter priseljenci.

Pomembno vlogo pri uspešnosti delavnic je imela študentka magistrskega študija biotehnologije Katarina Kovačič, ki je s svojo strokovno podkovanostjo in izjemnim čutom za vodenjem skupine nadvse uspešno izvedla vsak praktični del, ki je bil podkrepljen z odlično pripravo in izročki, ki jih je so-pripravila za udeležence.

Prvo delavnico sta pripravili študentka Katarino Kovačič in zaposlena na projektu Katarina Fuchs, ki je bila tudi geološko obarvana. V začetku je Barbara Kotnik predstavila projekt Dostopnost do kulturne dediščine in naredila uvod v sam cikel delavnic. Nadaljevalo se je z razlago sestavin, potrebnih za samo izdelavo glinene maske za obraz. Osnovna sestavina je glina v prahu, ki sestoji iz glinenih mineralov kot so kaolinit, monmorillonit in ostali. Ogledali so si mineral kaolinit iz Stare zbirke mineralov, kamnin in rud iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tako so udeleženci spoznali, kaj so to gline in glineni minerali ter zakaj se uporabljajo tudi v kozmetične in zdravilne namene. Katarina Kovačič je udeležencem razložila še uporabo in učinkovine ostalih sestavin za v masko (med, borovnice, kamilice, oljčno olje, destilirana voda). Ob razlagi je omenila in predstavila tradicijo čebelarstva in pokazala panjsko končnico. Udeleženci so bili povabljeni na ogled stalne razstave Med naravo in kulturo, kjer lahko najdejo tako panjske končnice, kot tudi grabljice, s katerimi se je nabiralo borovnice.

Drugo delavnico sta pripravili študentka Katarina Kovačič in zaposlena na projektu Barbara Kotnik. Udeleženci so spoznali zgodovino izdelovanja mila, različne tehnike in kako so se le-te razvijale skozi čas (ponovno navezava na stalno zbirko). V delavnici je udeležence skozi proces izdelovanja mila vodila študentka Katarina Kovačič. Končni izdelek - milo je bilo potrebno pustit zoret tri tedne, tako da so ga udeleženci prejeli na zadnji delavnici.

Tretjo delavnico sta pripravili študentka Katarino Kovačič in zaposlena na projektu Barbara Kotnik. Udeleženci so spoznali zgodovino zeliščarstva, uporabo različnih zelišč(ponovno navezava na stalno zbirko). V delavnici je udeležence skozi proces izdelovanja sirupa vodila študentka Katarina Kovačič. Končni izdelek - sirup, so obiskovalci odnesli domov.

Četrto delavnico sta pripravili študentka Katarino Kovačič in zaposlena na projektu Barbara Kotnik. Udeleženci so spoznali zgodovino izdelovanja ličil, šmink, (iz teh vsebin je nadgrajen program Lepa kot slika, ki se bo izvajal v Narodni galeriji). V delavnici sta udeležence skozi proces izdelovanja šminke in mazila za telo vodili študentka Katarina Kovačič in Barbara Kotnik. Na zadnji delavnici so udeleženci prejeli šminko (barvno ali brezbarvno), mazilo za telo, ter milo iz 2. delavnice. Udeleženci so spoznali veliko uporabnih informacij o uporabi zelišč v vsakdanjem življenju, ob enem pa sami iskali povezave s stalno zbirko, ki jih je po obisku zelo pritegnila.

Izvedene delavnice so pokazale, da muzej z svojimi vsebinami nudi veliko možnosti, ki so lahko za obiskovalce zanimive izven klasičnih vodstev, a jih krati lahko povežejo z muzejskimi zbirkami, ki jih na tak način lahko aktualizirajo in personalizirajo.

Foto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina NahtigalFoto: Katarina Nahtigal

2. teden astronomije v Idriji (6.-12. maj 2015)

2. teden astronomije, Idrija
6. do 12. maj 2015

Prirodoslovni muzej Slovenije je v sodelovanju z Rudnikom živega srebra Idrija in Geoparkom Idrija priredil 2. teden astronomije, ki je potekal na različnih lokacijah v Idriji. Prirodoslovni muzej Slovenije je postavil razstavo o planetih in osončju, po kateri so v tednu astronomije potekala vodstva. Izvedla jih je Katarina Fuchs, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.
Didaktični, interaktivni in taktilni elementi, ki so bili del razstave, so zelo pripomogli k lažjemu razumevanju vsebin.Vsi udeleženci so bili presunjeni nad veličino Osončja in nad dejansko primerjavo velikosti planetov. Zelo so jim bilizanimivi tudi meteoriti in njihovi trki s planeti in našo Zemljo.

Foto: Katarina FuchsFoto: Jaka KenkFoto: Jaka Kenk

Izveden pedagoški program BUUUUUUM! v sklopu 2. tedna astronomije v Idriji

Idrija (Galerija nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija)
sobota, 9. maj 2015, ob 10:00

Katarina Fuchs, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam je v okviru usposabljanaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravila pedagoški program BUUUUUUUUM!!!. Pedagoški program je bil zastavljen tako, da so otroci (9-13 let) spoznavali meteorite in udarne kraterje, ki jih povzročijo ob trku z Luno ali planeti. Otroci so bili ustvarjalni saj so si svoj krater tudi izdelali iz das mase. Program je bil dostopen slepim in slabovidnim udeležencem. Pred izdelovanjem svojih kraterjev so videli fotografije kraterjev na površju Lune in planetov, kot tudi potipali modela površja Marsa in Merkurja.

Delavnico sta izvedli Katarina Fuchs in prostovoljka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Maja Plaskan.

 

Foto: Nina ErjavecFoto: Maja PlaskanFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Maja Plaskan

Mednarodni dnevi kristalov, fosilov in mineralov - MINFOS (9. in 10. maj 2015)

Dvorana Tržiških Olimpijcev Tržič
sobota, 9. maj 2015
nedelja, 10. maj 2015

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam se je na Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja MINFOS izvajal pedagoški program Doživetje s kristali. V soboto sta ga izvajali študentka na projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam Nina Caf in prostovoljka Maruša Borštnar. V nedeljo pa prostovoljka Maja Plaskan, študentka Nina Caf in Katarina Fuchs. V soboto se je delavnice udeležilo 38 otrok, od tega eden iz ranljivih skupin. V nedeljo je na delavnici sodelovalo 40 otrok.

Delavnica je bila zastavljena tako, da se je udeležencem na začetku predstavilo minerale in kristale. Poudarek je bil na njihovih oblikah kristaljenja. Vsak primerek so lahko vzeli v roke in ga pretipali. Tako so spoznali obliko kocke, piramide, lističev, palčke, kapnika, geode in še druge. Z dotikom so pobliže spoznali svet kristalov in mineralov, predvsem njihovo raznolikost in kasneje primerjali svoj kristal s pravimi. Izbrali so si kristalno mrežo na kartonu, katero so izrezali in iz nje sestavili svoj model kristala. Po želji so ga pobarvali z barvicami ali prelepili z različnimi materiali. Nekateri so se tako vživeli v sestavljanje in ustvarjanje, da so si izdelali več kristalov in kakšno mrežo odnesli še domov.
Imeli smo pripravljene izrezane oblike za sestavljena kristalna geometrijska telesa (kocka, oktaeder in romboeder) iz različnega materiala (blago, usnje, brusni papir različne frakcije, prozorna folija, aluminijasta folija, filc), da so jih udeleženci lahko prilepili na ploskve svojih sestavljenih kristalov.

Foto: Maja PlaskanFoto: Katarina Fuchs

Kamen Dostopnosti na obisku - ponovno na Zavodu Ceneta Štuparja

Zavod Ceneta Štuparja (Center za izobraževanje Ljubljana), Linhartova 13, Ljubljana
torek, 19. maj 2015, ob 9:30

V času tedna vseživljenjskega učenja je Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z zavodom Ceneta Štuparja Ljubljana ponovno izvedel program "Kamen Dostopnosti pride na obisk". Gostujoč programje bil izveden s strani zaposlenih na projektu Dostopnost do kutlurne dediščine ranljivim skupinam, Katarine Fuchs, Katarine Nahtigal in Andreja Tomazina, vključuje didaktične elemente (ljudsko pravljico, tipno sestavljanko v obliki zibelke), s pomočjo katerih se udeleženci spoznajo s kulturno dediščino in muzejskimi predmeti. Tokrat so delavnico obiskali otroci iz vrtca Jarše.

Element zibelke se navezuje na stalno razstavo Med naravo in kulturo, ki jo skozi ljudsko pravljico otroci povežejo z različnimi predmeti. Tipna sestavljanka zibelka sodi med didaktične pripomočke, saj se udeleženci seznanijo s prilagoditvami za slepe in slabovidne, brajico, skupnim delom in komunikacijo v skupini. Polega tega na koncu sestavijo tudi svojo zibelko iz kartona, tako da se spodbudi tudi motorične spretnosti. S seboj pa se prinesejo tudi posamezni muzejski predmeti, ki se jih predstavi udeležencem.

Foto: Tanja MilharčičFoto: Tanja MilharčičFoto: Andrej Tomazin

Podobe Emone 2015 - fotografska delavnica ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov

Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, Ljubljana
5.maj - 21. maj 2015

Podobe Emone 2015 - Fotografska delavnica ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov

V mesecu maju v Narodnem muzeju Slovenije poteka fotografska delavnica Podobe Emone 2015, ki je namenjena slepim in slabovidnim. Delavnica je del spremljevalnega programa ob stalni razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov. Z njo želimo udeležencem približati pomembno arheološko dediščino, ki izhaja iz prisotnosti Rimljanov na današnjem slovenskem ozemlju, obenem pa jim omogočiti, da njihovo doživljanje in razumevanje te dediščine delijo tudi z drugimi.

Z udeleženci delavnice se bomo srečali šestkrat. Sprva bodo na podlagi izkustvenega pristopa s pomočjo kopij muzejskih predmetov in drugih spodbujeval različnih čutil ugotavljali, kakšno je bilo življenje v rimskem času. Spoznavanju osnov fotografije bo namenjeno predavanje o fotografiji, nato pa bo vsak udeleženec izdelal svojo camero obscuro. S tem predhodnikom fotoaparata bodo fotografirali kopije muzejskih predmetov, nato pa se bomo podali na raziskovanje sledi rimskega časa v današnji Ljubljani. Najboljše fotografije bomo razstavili v muzeju.

Sodelavci:
Antun Smerdel, predstavnik slepih, svetovalec
Jure Grom, študent fotografije na ALUO
Grega Gutman, animator v Narodnem muzeju Slovenije

Več informacij o fotografski delavnici:
Tina Palaić
E: tina.palaic@nms.si

Vodstvo po stalni razstavi Slovenci v XX. stoletju v italijanskem jeziku

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana
torek, 22. april 2015

V sredo, 22. aprila 2015, so študentke, predstavnice italijanske narodne skupnosti Vita, Erika, Arianna, Chiara in Anastasia doživele ognjeni krst: po stalni razstavi Slovenci v 20. stoletju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije so v italijanskem jeziku popeljale skupino več kot 350 dijakov, profesorjev in drugih spremljevalcev iz kraja Cremone v Italiji!
Na vodstvo sta jih pripravljali kustosinja pedagoginja Nataša Robežnik in direktorica dr. Kaja Širok. Dekleta so se odlično odrezala in požela številne pohvale za prijaznost in profesionalnost.

 

Foto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša Valič

Kamen Dostopnosti na obisku pri učencih OŠ Gustava Šiliha v Mariboru

OŠ Gustava Šiliha Maribor, Majcigerjeva ulica 31, 2000 Maribor
ponedeljek, 30. marec 2015

Zaposleni na projektu Dostopnost do kulturne dediščine so v ponedeljek, 30. marca, gostujoči program "Kamen Dostopnosti pride na obisk" izvajali v Mariboru. Po programu na Pediatričnem oddelku UKC Maribor so svoje aktivnosti predstavili še na OŠ Gustava Šiliha. OŠ Gustava Šiliha je šola, ki izvaja prilagojen program za otroke, tako da je bilo v skupini tudi nekaj slabovidnih otrok, gibalno ovirana oseba in otroci z motnjami v duševnem razvoju. Skupaj je bilo na delavnici 18 otrok in 6 učiteljev spremljevalcev.

Otrokom so predstavili kulturno dediščino muzejev. Skozi ljudsko pravljico so predstavili posamezne predmete, ki jih muzeji hranijo v svojih prostorih. Tako so spoznali dediščino Slovenskega etnografskega muzeja, Narodne galerije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Po pravljici je sledila delavnica, na kateri so udeleženci preizkusili in sestavili tipno sestavljanko, nazadnje pa še sestavili svojo kartonasto zibelko in jo pobarvali.

Program se navezuje na stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja, Med naravo in kulturo.

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Kamen Dostopnosti na obisku v UKC Maribor

UKC Maribor, Oddelek za pediatrijo
ponedeljek, 30. marec 2015

Zaposleni na projektu Dostopnost do kulturne dediščine so v ponedeljek, 30. marca, gostujoči program "Kamen Dostopnosti pride na obisk" izvajali v Mariboru. Najprej so se ustavili na Pediatričnem oddelku UKC, kjer so otrokom in mladini predstavili kulturno dediščino muzejev. Skozi ljudsko pravljico so predstavili posamezne predmete, ki jih muzeji hranijo v svojih prostorih. Tako so spoznali dediščino Slovenskega etnografskega muzeja, Narodne galerije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Po pravljici je sledila delavnica, na kateri so udeleženci preizkusili in sestavili tipno sestavljanko, nazadnje pa še sestavili svojo kartonasto zibelko in jo pobarvali.
Delavnico je obiskalo 5 otrok in 3 sestre spremljevalke.

Program se navezuje na stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja, Med naravo in kulturo.

 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Vodstvo z delavnico ob razstavi Rojstvo: izkušnje Rominj

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Ljubljana
sreda, 22. april 2015

V sredo, 22. aprila 2015, sta bili kot spremljevalni program ob razstavi Rojstvo: izkušnje Rominj izvedeni dve vodstvi z delavnico. Udeležilo se ju je 41 študentk in študentov Fakultete za socialno delo. Program sta izvajali Melisa Baranja, soustvarjalka razstave, in Tina Palaić, kustodinja pedagoginja, vodja projekta sodelovanja z Rominjami.

Udeleženci so najprej spoznali projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam in projekt sodelovanja z Rominjami, nato pa so si vodeno ogledali razstavo. Ustvarjalka razstave Melisa Baranja je izpostavila identitete in vloge, ki jih Rominje prevzemajo v romski in širši skupnosti, spregovorila je o diskriminatorni obravnavi Rominj, predstavila pa je tudi ovire pri dostopu do zdravstvene oskrbe v času nosečnosti, poroda in po porodu. Z udeleženci je izmenjala znanja o šegah, navadah, prepovedih in zapovedih v času nosečnosti in ob poporodni skrbi za dojenčka, ki zagotavljajo dobrobit otroka. S pomočjo dveh vaj, izhajajočih iz gledališča zatiranih, sta izvajalki odprli debato o romski problematiki. V skupinah iz Fakultete za socialno delo se je pogovor nanašal predvsem na vlogo in veščine socialnega delavca pri delu s pripadniki romske skupnosti.

Foto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema LukanFoto: Ema Lukan

Strani