Vzpostavitev dostopnosti

Undefined

Ta veseli dan kulture v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

Muzej novejše zgodovine Slovenije
sreda, 3. december 2014

V okviru Ta veselega dneva kulture (3. 12. 2014) je bilo v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam v muzejih, ki sodelujejo v projektu pripravljenih veliko aktivnosti. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer so obelelžili tudi Mednarodni dan oseb z invalidnostjo, je potekalo vodstvo v znakovnem jeziku po stalni razstavi Slovenci v XX. stoletju. Pripravil in izvajal ga je Gašper Rems, študent restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki je prav tako vključen v projekt.

Foto: Urša Valič

Foto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša Valič

Projekt sodelovanja z romskimi ženskami – izvedba delavnic na temo kulture rojstva

V okviru projekta sodelovanja z romskimi ženskami so v Mariboru (18., 20. in 21. novembra), v Kerinovem Grmu pri Krškem (22. in 23. novembra) in v Serdici (06. in 07. decembra) potekale intenzivne delavnice na temo kulture rojstva. Izvajali sta jih Nika Rudež in Anja Božič, ki sta uporabili tehnike gledališča zatiranih. Omenjeno gledališče je razvil brazilski gledališki pedagog in vizionar Augusto Boal.

Na delavnicah so se udeleženke ukvarjale z vprašanjem vloge ženske v družini in romski skupnosti, predstavile so običaje, pravila, prepovedi in obrede v obdobju nosečnosti, ob porodu in v poporodni skrbi za dojenčka, razmišljale pa so tudi o dostopnosti do zdravstvenih storitev v tem obdobju. Vseh udeleženk na delavnicah je bilo 19. Rezultati delavnic bodo predstavljeni na osebni razstavi udeleženk ob stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta v Slovenskem etnografskem muzeju.

Foto: Tina PalaićFoto: Tina PalaićFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Tina PalaićFoto: Tina Palaić

Projekt sodelovanja z romskimi ženskami – srečanje v SEMu

V soboto, 8. novembra 2014, je v Slovenskem etnografskem muzeju potekalo srečanje žensk iz treh romskih skupnosti: iz Serdice, Maribora in Kerinovega Grma. Poleg spoznavanja muzeja in muzejskega dela je bilo srečanje namenjeno predvsem ogledu prvega dela stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta.
Ženske so se v prvi razstavni sobi pogovarjale o človeku kot posamezniku, ki je biološko bitje, določen z naravo svoje vrste, ter družbeno in kulturno bitje, ki ga bistveno določa njegovo kulturno okolje. V tem delu so se dotaknile človeka kot posameznika in obenem kot pripadnika določene skupnosti ter poudarile, da človek brez drugih ne more preživeti. Naslednja razstavna soba umešča posameznika v družino. V tej sobi so se zadržale najdlje, saj so se odpirala različna vprašanja o ustvarjanju družine, vlogah družinskih članov in izkušnjah v nosečnosti in ob porodu v romskih skupnostih. Ženske so delile svoja znanja, izkušnje in prepričanja.
Srečanje je bilo uspešno, saj so bili udeleženci navdušeni nad muzejem in razstavami, ki so si jih ogledali. Razmišljali so o zbiranju predmetov, ki nosijo zgodbe in spomine; ženske so svoje zgodbe in materialno kulturo v zvezi z materinstvom videle v novi luči – kot možnost sporočanja družbi o svoji kulturi, svojih izkušnjah in predvsem kot hranjenje dediščine za prihodnje generacije.

Foto: Urša Valič

Delavnica Srečevanja z Afrikami: od 19. stoletja do sodobnosti

V Narodnem muzeju Slovenije so bile v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izvedene štiri ponovitve delavnice Srečevanja z Afrikami: od 19. stoletja do sodobnosti. Delavnico sta kot spremljevalni program ob občasni razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu pripravila in izvajala Max Zimani, priseljenec iz Zimbabveja in ustanovitelj Zavoda Global, ter zaposlena na projektu kustosinja pedagoginja Tina Palaić.

Udeleženci delavnice so si najprej ogledali tisti del razstave Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki predstavlja prizadevanja slovenskega misijonarja Ignacija Knobleharja. Z misijonskimi sodelavci si je med temnopoltimi domačini v današnjem Sudanu in Južnem Sudanu prizadeval za širjenje krščanstva. Pisma misijonarjev in misijonskih sodelavcev, v katerih so opisovali srečevanja s temnopoltimi domačini, je objavljal katoliški časopis Zgodnja Danica. Udeleženci delavnice so s pomočjo avtentičnih tekstov iz tega časopisa analizirali stereotipe in razmišljali, zakaj so bili oblikovani, prav tako pa so jih primerjali s tistimi, ki se vzdržujejo še danes. Cilj delavnice je bil spodbuditi razmislek in diskusijo o stereotipih o Afričanih, ki se od 19. stoletja do danes niso bistveno spremenili.

Foto: Tina PalaićFoto: Renny RovšnikFoto: Max ZimaniFoto: Max ZimaniFoto: Tina Palaić

Veččutno vodstvo Posmrtno življenje starih Egipčanov

V Narodnem muzeju Slovenije so bile v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izvedene tri ponovitve veččutnega vodstva Posmrtno življenje starih Egipčanov. Vodstvo sta kot spremljevalni program ob občasni razstavi Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu pripravila in izvajala Antun Smerdel, predstavnik skupine slepih, in kustodinja pedagoginja Tina Palaić, zaposlena na projektu.

Verovanja starih Egipčanov v posmrtno življenje so udeleženci spoznavali s pomočjo predmetov, ki sta jih v domovino poslala ali prinesla diplomata iz slovenskih dežel v 19. stoletju: Anton Lavrin in Jožef Švegel. Osrednji eksponat, okoli katerega je bila spletena pripoved veččutnega vodstva, je egipčanska mumija Amonovega svečenika A-keswy-te. V grobnico, kjer je moč videti edino človeško egipčansko mumijo pri nas, so udeležence popeljali zvoki reke Nil. Raziskave mumificiranih teles nam ponujajo informacije o pričakovani življenjski dobi tedanjih ljudi, o zdravju, boleznih, metodah balzamiranja teles in tudi o prehrani. Udeleženci so poskusili s tipom in okušanjem prepoznati, kaj so jedli stari Egipčani. Poleg tega, da so se preizkusili v različnih položajih balzamiranih teles, so ugotavljali tudi, kakšen vonj ima mumija. Otipali so repliki lesenega in kamnitega sarkofaga, s pomočjo replik amuletov pa so spoznavali, kakšno pomoč so na poti na drugi svet potrebovali stari Egipčani. Po vodstvu so se udeleženci lahko preizkusili v igri tipni spomin in spoznali še več amuletov, ki so jih uporabljali stari Egipčani.
 

Foto: Katarina FuchsFoto: Katarina Fuchs Foto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Tina PalaićFoto: Tina PalaićFoto: Tina Palaić

"Ko muzejski predmet oživi" - Ta veseli dan kulture (3. 12. 2014)

Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, Ljubljana (razstavna hiša)
sreda, 3. december 2014

"Ko muzejski predmet oživi", ustvarjalna delavnica, kjer je kamen dostopnosti s pomočjo ljudske pravljice otrokom predstavil posamezne muzejske predmete, ki so njemu še posebej všeč.
Aktivnost je bila izvedena v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam.

 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Obisk Očesne klinike v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2014

V sredo, 1. oktobra 2014, je Slovenski etnografski muzej v sklopu projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam izvedel program za otoke Bolnišničnega oddelka vrtca Vodmat na Očesni kliniki Ljubljana. S pomočjo ljudske pravljice jim je kamen Dostopnosti predstavil nekatere muzejske predmete in jih seznanil z dediščino v slovenskih muzejih. Didaktični pripomočki za lažji pristop k otrokom so bili tako pravljica in muzejski predmeti, otroke pa se je vključilo tudi skozi igro, saj so tako sodelovali pri spoznavanju predmetov in umetnin.

Pred časom smo Bolnišničnemu oddelku vrtca podarili nekaj kamnov dostopnosti, s katerimi otroke skozi igro pripravljajo na operativne posege.

Program je bil pripravljen v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so letos potekali pod skupnim imenom Dediščina gre v šole.

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Delavnici za učence in dijake Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani

Prirodoslovni muzej Slovenije
1. september 2014, ob 11. uri

Na prvi šolski dan so učenci in dijaki Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana (ZSSM) obiskali Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer so jim pripravili dve delavnici. Razdelili so se v dve skupini in se tako izmenično zamenjali na delavnicah. Ena skupina je najprej odkrivala zaklade v skrinji na delavnici Kaj se skriva v zakladu?. Spoznali so različne minerale, njihove lastnosti in razlike ter jih lahko otipali, potežkali, z njimi poskušali rezati po steklu, ugotavljali trdoto ipd.
Druga skupina pa je spoznavala, kako se zobje spreminjajo glede na različno hrano, ki jo živali zaužijejo, v okviru delavnice Različna hrana, različni zobje! Na otip so imeli kopije zob različnih sesalcev ter so ugotavljali, kateri zobje pripadajo posameznim živalim.

Programa je zasnovala in oblikovala Katarina Fuchs, ki se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam usposablja za kustosa in sta primerna za slepe in slabovidne obiskovalce.

Foto: Ciril Mlinar
 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc

Doživetje s kristali - Prirodoslovni muzej Slovenije

V četrtek, 2. oktobra 2014, je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije potekala delavnica Doživetje s kristali, ki je bila zasnovana v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam. Delavnica je bila zastavljena tako, da se je udeležencem na začetku predstavilo minerale in kristale. Poudarek je bil na njihovih oblikah kristaljenja. Vsak primerek so lahko vzeli v roke in ga pretipali. Tako so spoznali obliko kocke, piramide, lističev, palčke, kapnika, geode in še druge. Z dotikom so pobliže spoznali svet kristalov in mineralov, predvsem njihovo raznolikost.

Sprva so vse pritegnili modelčki kristalov iz gipsa (odlitki), saj so na mizi videli različne akrilne barve in čopiče. Tako je ena skupina udeležencev pričela z izrezovanjem, barvanjem in lepljenjem kristalov iz kristalnih mrež na debelejšem papirju, medtem ko se je druga skupina lotila predvsem barvanja modelčkov kristalov z akrilnimi barvami. Kasneje so se vloge menjale. Ker je bila delavnica namenjena tudi slepim in slabovidnim udeležencem, so bile pripravljene tudi izrezane oblike za večja sestavljena kristalna geometrijska telesa (kocka, oktaeder in romboeder) iz različnega materiala (blago, usnje, brusni papir različne frakcije, prozorna folija, aluminijasta folija). Udeležencev z omenejne ciljne skupine na delavnici sicer ni bilo, je bil pa program vsekakor inkluzivno pripravljen in namenjen tudi različnim skupinam.

 

Foto: Katarina FuchsFoto: Katarina Fuchs.Foto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina Fuchs.Foto: Katarina FuchsFoto: Katarina FuchsFoto: Katarina Fuchs

Kaj se skriva v zakladu? (DEKD 2014, Idrija, Antonov rov)

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine je bil v sredo, 1. oktobra 2014, v Idriji izveden program Kaj se skriva v zakladu? Program je bil oblikovan s strani Katarine Fuchs, ki se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam usposablja za pridobitev strokvnega naziva kustos. Prirodoslovni muzej Slovenije je bil povabljen k sodelovanju z Antonijevim rovom, Geoparkom Idrija in Višjo strokovno šolo Sežana.

Udeleženci so lahko od blizu raziskali posamezne minerale in kristale, spoznali njihove značilnosti ter lastnosti, hkrati pa jih na podlagi teh elementov tudi prepoznali. Vsaka škatla je bila polna različnih mineralov, ki so jih morali udeleženci med seboj tudi povezati na podlagi različnih opisov. Poleg tega pa so bili opisi lastnosti opremljeni z brajico, za udeležence, ki imajo okvaro vida. V škatlah so bile tudi preveze za oči, da so se lahko preizkusili v prepoznavanju lastnosti mineralov in kristalov brez vida.

Foto: Katarina Fuchs in Martina Peljhan

Vsaka škatla je imela skrit svoj mineral in opis lastnosti, ki je bil natisnjen tudi v brajici.Opise je bilo potrebno povezati s posameznimi minerali.Preverilo se je tudi znanje udeležencev.Minerali so lahko različnih velikosti. Na sliki je primer velikega minerala, ki so ga lahko udeleženci tudi potipali.Povezati minerale in lastnosti ni bila ravno lahka naloga.Hkrati pa so lahko udeleženci spoznali tudi brajico.

Strani