Obisk Pokrajinskega muzeja Celje in Muzeja novejše zgodovine Celje

Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje
Četrtek, 26. junij 2014

V okviru 2. sklopa projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam (vsebinski in organizacijski model dostopnosti ranljivih družbenih skupin) je za zaposlene na projektu predviden tudi obisk drugih slovenskih muzejev z namenom spoznavanja izvajanja varstva kulturne dediščine na celotnem slovenskem ozemlju in pridobivanje novih izkušenj. Pokrajinski muzej Celje je predstavila mag. Rolanda Fugger Germadnik, muzejska svetnica (vodja oddelka za zgodovino, etnologijo, industrijsko oblikovanje in dokumentacijo), njegovo delovanje in področje muzeja ter dislocirane enote, ki so v pristojnosti upravljanja muzeja (tudi tiste izven Celja). Muzej pokriva kulturno dediščino Celja in celjske regije za obdobje od prazgodovine do 1. svetovne vojne. Popeljala skozi nekatere do stalnih razstav: Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski (obe razstavi sta v Knežjem dvorcu), Kulturnozgodovinsko zbirko in Od gotike do historizma  po korakih (razstavi sta v Stari grofiji). Slednji dve razstavi sta bili za projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam še posebej zanimivi, saj sta namenjeni obiskovalcem z okvaro vida. Razstavo dopolnjujejo tudi posamezne kopije muzejskih predmetov, na nekaterih segmentih pa so za možnost dotikanja predmetov razstavljeni kar originali muzejskih predmetov. Izbor posameznih muzejskih predmetov so pripravili kustosi muzeja, in sicer so želeli vsako obdobje (od gotike do historicizma) predstaviti z najznačilnejšim predmetom, ki ga imajo v zbirki. Na ta način tudi ljudem z okvaro vida približati in predstaviti posebnosti posameznih obdobij. Kopije so izdelovali v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje, zavodom Racio Social, Geodetskim inštitutom Slovenije in posamezniki (Tjaša Krivec, Agnieszka Rovšnik, Roman Brvar in drugi). Posebno pozornost muzej posveča tudi izdelavi oz. približanju portretov pomembnih zgodovinskih osebnosti, saj je za izdelavo le-tega potrebna različna tehnika. Poleg občutka globine je potrebno paziti na teksturo kože, las in način, kako to približati osebam z motnjami vida. V Pokrajinskem muzeju Celje so želeli slepim in slabovidnim obiskovalcem približati tudi njihovo največjo značilnost, renesančno poslikan celjski strop, ki krasi Staro grofijo. Izdelana je maketa celjskega stropa, hkrati pa so na voljo tudi posamezni elementi poslikav, tiskani na mikrokapsulen način, da se narisano izboči in je risbo možno otipati. Vsak segment takšnih risb ima tudi dodatne legende v brajici. Poleg tega pa je slepim in slabovidnim osebam na voljo tudi katalog z opisom vseh kopij in originalov, postavljenih na razstavi, v brajici.

Muzej novejše zgodovine Celje, ki pokriva področje premične kulturne dediščine s področja novejše nacionalne in regionalne zgodovine ter etnologije s sodobnostjo in aktualnostjo (od začetka 20. stoletja dalje). Ga. Helena Vogelsang, višja muzejska sodelavka, je predstavila stalno razstavo Živeti v Celju, Otroški muzej Hermanov brlog in zobozdravstveno zbirko, na dislocirani enoti pa še fotografski atelje Josipa Pelikana. Posebej zanimiv del razstave Živeti v Celju je obrtniška ulica, ki obiskovalcem omogoča spoznanje z obrtnimi mojstri (frizer, klobučar, modistka ipd.), ki so imeli svoje delavnice v Celju. Obiskovalcem se na ta način približa posamezne že pozabljene obrtniške poklice, saj mojstri v muzeju tudi prikažejo dela, ki so jih nekoč opravljali. Otroški muzej je edini predstavnik tovrstnih muzejev v Sloveniji, ki otrokom skozi igro in ustvarjalnost predstavlja kulturno dediščino otrok in njihov razvoj skozi zgodovino ter jim omogoča tudi spoznavanje in razumevanje sveta. Poseben del otroškega muzeja je tudi tako imenovana Otroška pisarna, ki deluje kot Unicef-ova Varna točka. Za fotografski atelje so v muzeju uredili tudi vodiče v znakovnem jeziku, tako da je atelje dostopen tudi gluhim in naglušnim osebam.

Strokovna ekskurzija nam je omogočila vpogled v delovanje posameznih muzejev v Sloveniji in predstavitev dobrih praks, predvsem z vidika priprave in prikazovanja vsebin, da so le-te dostopne različnim skupinam obiskovalcev.

 

Foto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva RožancFoto: Eva Rožanc