Porajmos - zamolčana preteklost

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana (viteška dvorana)
torek, 7. april 2015, ob 16.30

Dne 8. aprila obeležujemo svetovni dan Romov v spomin na prvi kongres predstavnikov romskih skupnosti leta 1971 v bližini Londona. Z namenom, da bi počastili ta pomemben romski praznik, ki promovira romsko kulturo in identiteto, so na predvečer svetovnega dneva Romov, v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam v partnerskem muzeju, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, organizirali pogovor o holokavstu, genocidu Romov v času druge svetovne vojne, tako imenovanem porajmosu.

Med leti 1939 in 1945 je med 500 in 600 tisoč Romov in Sintov izgubilo življenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih, najbližje nam na Hrvaškem v Jesenovcu. Le peščica ljudi je uspela preživeti morijo, ampak o dogodkih med drugo svetovno vojno ni nikoli spregovorila, prav tako odprtemu pogovoru ni bilo naklonjeno večinsko prebivalstvo. Porajmos pravzaprav pomeni pozabljeno, zamolčano zadevo, kakor je pojasnil predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, ki je bil poleg dr. Vere Klopčič, dr. Irene Šumi in Monike Sandreli sogovornik večera, ki sta ga moderirala romska študeta Melisa Baranja in Sandi Horvat. Večer je bil organiziran in izveden v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije, gosti pa so bili povabljeni na predlog Monike Sandreli in Melise Baranja. Izpostaviti je treba, da se mora romska skupnost angažirati in izpraševati zgodovinske teme, ki so pripadnikom pomembne pri identitetnih formacijah in prepoznavanju kot članov skupnosti. Po mnjenju dr. Vere Klopčič je ravno porajmos tista tema, ki jo Romi razumejo kot skupno izkušnjo Romov v Evropi in ima v tem smislu tudi močno kohezivno moč med različnimi romskimi skupnostmi.

Jožek Horvat Muc je predstavil monografijo Porajmos, ki je nastala v soavtorstvu in na podlagi virov, ki so jih avtorji pridobili preko raziskovanja taboriščnih zapisov in popisov, sekundarne literature in pričevanj. Predstavil pa je tudi monografijo v nastajanju, ki bo osvetlila izkušnjo genocida oziroma holokavsta ter vpliv, ki ga je ta imel na književnost. Izpostavil je poljsko avtorico Bronislavo Vajs (poznano kot Papušo), ki je pisala v romskem jeziku, vendar jo je sama romska skupnost izločila, saj je med prvimi spregovorila o porajmosu.

 

Foto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša ValičFoto: Urša Valič