Predstavljamo vam študenta Sandija Horvata

Sandi Horvat
študent podiplomskega študija medkulturni menedžment na Fakulteti za družbene študije v Novi Gorici

Sem Sandi Horvat in sebe bi najbolje opisal tako: sem študent podiplomskega študija smeri medkulturnega menedžmenta na Fakulteti za uporabne družbene študije Nova Gorica, novinar romskih oddaj »Amare Droma« in »So vakeres?« na Radiu Televizija Slovenija, aktiven član Romskega akademskega kluba, pisatelj, grafični oblikovalec in predvsem nasmejan posameznik, ki se trudi v vsakdanje življenje in življenje ljudi v okolici vnesti čim več pozitivne energije in motivacije. V preteklosti sem več let delal kot koordinator in izvajalec učne pomoči v romskih naseljih v Prekmurju, še vedno pa se aktivno udeležujem mladinskih izmenjav, konferenc in ostalih mednarodnih dogodkov po celi Evropi. Posnel sem tudi že dva dokumentarna filma o življenju Romov v Prekmurju ter romski kulinariki. Mislim, da sem pravi multipraktik. Poleg slovenskega maternega jezika govorim tudi angleško, nemško, romsko in špansko. Moj moto pa je: vse je preprosto in enostavno.

Na okrogli mizi Porajmos – zamolčana preteklost v Muzeju novejše zgodovine Slovenije sem sodeloval kot moderator dogodka. Enakovredno vlogo je imela tudi Melisa Baranja, s katero si deliva še posebno zgodbo. Ko smo se preko elektronske pošte z organizatorico okrogle mize dogovarjali o sodelovanju, sem se prvič srečal z Meliso. Izvedel sem, da je Rominja iz vasice na Goričkem. Na najinem prvem srečanju v mali slaščičarni na Goričkem sva prišla do spoznanja, da sva v sorodstvu. Res je. Njen in moj oče sta bratranca, vendar se do tistega trenutka z Meliso nisva poznala. Bolj kot katerokoli znanje mi je ta okrogla miza prinesla ne samo prijateljico, ampak tudi sorodnico. Ta tragičen, temačen dogodek, ki je v smrt poslal številne Rome med drugo svetovno vojno in ki je še vedno v zgodovinopisju spregledan, je v moje življenje prinesel nekaj dobrega: spoznal sem sorodnico Meliso.

S samim moderiranjem dogodka nisem imel težav. To zelo rad počnem, zato sem z veseljem privolil v sodelovanje in že začel razmišljati o realizaciji. Z Meliso sva se odločila za sogovornike in skupaj sva pripravila vprašanja zanje. Najini sogovorniki na okrogli mizi so bili Monika Sandrelli iz radia Romic, ki je pripravila razstavo o porajmosu, Jožek Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenije, dr. Vera Klopčič in dr. Irena Šumi. Zame je bila zelo dragocena sogovornica dr. Irena Šumi, ki jo je predlagala Melisa. Tako meni kot obiskovalcem dogodka je odgovorila na do takrat še ne odgovorjena vprašanja o travmatični izkušnji holokavsta in prenosa te travme na potomce. Dogodek, kot je bila okrogla miza v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, je bil zame vnovična potrditev, da je dobro, da se mladi izobraženi Romi izpostavljamo v današnji družbi in ponujamo dober zgled ostalim Romom, predvsem otrokom. Mi smo tisti, ki bomo v prihodnost prenesli zgodovino naših prednikov in skrbeli za to, da njihov trud in žrtvovanje ne bosta ostala utišana.

Kot že rečeno, smo imeli na okrogli mizi dva sogovornika iz romske skupnosti in dve znanstvenici, ki sta o porajmosu, holokavstu in genocidu nad Romi spregovorili na podlagi raziskovanja in proučevanja zgodovinskih zapisov in pričevanj. Kot moderator sem želel dati več poudarka zgodbam romskih sogovornikov, katerih sorodniki so doživeli in preživeli drugo svetovno vojno. Sam imam to srečo, da imam še živo in zdravo babico, ki ima 86 let. Ravno zaradi sodelovanja pri pogovoru o porajmosu sem nekega popoldneva sedel z babico in z mano je delila svojo zgodbo iz obdobja druge svetovne vojne. Svoji številni družini ni nikoli govorila o vojni in o tem, kaj se je dogajalo in kako strašno je bilo. Bil sem prvi od bratrancev in sestričen, ki mu je zaupala, da so v koncentracijsko taborišče odpeljali tudi njeno sestrično z otroki, kjer so jih zažgali. Do tega dne nisem vedel, da so bili na seznamu ljudi, ki bi bili prepeljani v taborišče, tudi babičini starši z vsemi otroki. V njenih očeh sem videl, da je le stežka pripovedovala o tem. Še toliko bolj težko mi je pri srcu zato, ker vem, da je bila dejanska izkušnja takrat še toliko bolj grozna. K sreči se je za njo in njeno družino vse dobro izšlo, drugače danes ne bi brali mojih besed. Pogovor z babico sem posnel; predvajan je bil v oddaji Naše poti – Amare Droma dne 27. aprila 2015 (poslušate jo lahko preko arhiva RTV Slovenija: http://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174332769).

Kaj je meni osebno prineslo sodelovanje pri pogovoru o porajmosu? V naključja ne verjamem, ljudje smo vedno na pravem mestu ob pravem trenutku, da prejmemo prave informacije. S sodelovanjem na okrogli mizi sem dobil samo še eno potrditev več, da smo mladi Romi na pravi poti! Vedno bolj sem hvaležen za vse, kar so naši predniki storili v preteklosti, da imamo lahko mi svojo sedanjost. Ob tej priložnosti bi se želel le še zahvaliti Muzeju novejše zgodovine Slovenije, da je v svojo sredino povabil ljudi, ki smo se tistega popoldneva povezali in delili znanje in izkušnje, ki ne bodo pozabljene. V to sem prepričan.

Sandi HorvatSandi HorvatNa okrogli mizi Porajmos – zamolčana preteklostSandi Horvat